Ameriški predsednik Donald Trump bo danes z velikim zborovanjem v Pensilvaniji proslavil svojih prvih sto dni v Beli hiši, ki jih kljub velikim besedam o zgodovinskih dosežkih zaznamujejo predvsem neuresničene obljube iz časa lanskoletne kampanje.
Trumpovo zborovanje bo potekalo hkrati s tradicionalno večerjo združenja dopisnikov Bele hiše v Washingtonu, kjer so bili predsedniki doslej tradicionalno glavni gostje in tudi glavni predmet šal nastopajočih. Priložnost za zbijanje šal so dobili tudi predsedniki, vendar je Trump že februarja napovedal, da na slavje "lažnih medijev" ne bo prišel.
Trump je pred dnevi dejal, da je mejnik sto dni vladanja neumnost, obenem pa Bela hiša že teden dni poudarja njegove dosežke, kakršnih menda v zgodovini še ni bilo. Povsem torej v slogu Trumpa, kakršnega je lahko javnost opazovala v času kampanje.
Največji dosežek 100 dni je imenovanje novega vrhovnega sodnika
Najodmevnejši dosežek prvih sto dni vladanja, ki je potreboval kongresno potrditev, je nedvomno imenovanje novega vrhovnega sodnika Neila Gorsucha. Drugih podobnih dosežkov pa ni bilo. Po analizi tiskovne agencije AP od drugih desetih predvolilnih obljub za prvih sto dni vladanja, ki so zahtevale sodelovanje kongresa, Trump ni uresničil še nobene, na čelu seveda z odpravo zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame.
Kaj pa prva dama? Melania Trump je bila prvih sto dni bolj ali manj nevidna.
Kaj pa druge famozne obljube?
Trump je med kampanjo za prvih sto dni obljubljal potrditev velikega programa porabe za infrastrukturo, davčno reformo, razglasitev Kitajske za manipulatorja valutnega tečaja, blokado vstopa beguncem iz Sirije, gradnjo zidu na meji z Mehiko, izsušitev "močvirja" oziroma konec vladanja posebnih interesov v Washingtonu, deportacijo dveh milijonov kriminalnih nezakonitih priseljencev, selitev veleposlaništva ZDA v Izraelu v Jeruzalem, ponovna pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu, odpravo prepovedi orožja v šolah in veliko drugega, kar se ni uresničilo.
V sredo je sicer prišel na dan s predlogom velike davčne reforme z velikimi olajšavami za posameznike in podjetja, ki pa se bo med pogajanji v kongresu spreminjala in prilagajala, sprejeta pa bo morda do konca leta.
Nov udarec so mu zadale v petek prve ocene ameriškega ministrstva za trgovino, da so ZDA v prvem četrtletju zabeležile najnižjo gospodarsko rast v treh letih. Bruto domači proizvod (BDP) se je v prvih treh mesecih povečal zgolj za 0,7 odstotka, predvsem na račun izdatkov države, ki so se pod Trumpovo administracijo znižale na najnižjo raven v nekaj letih.
Med kampanjo kritiziral izvršne ukaze, nato jih je vzljubil
Med kampanjo je ostro kritiziral vladanje predsednika Baracka Obame, ki se je soočal z obstrukcijo kongresa, s pomočjo izvršnih ukazov. Po prihodu na oblast je izvršne ukaze vzljubil, nekatere med njimi pa so mu že blokirala sodišča. Večinoma je šlo za ukaze proti ukazom, s katerimi je Obama skušal zaščititi okolje in finančne regulacije.
"Trump je storil več proti vpletanju vlade v življenja Američanov v prvih sto dneh vladanja kot katerikoli predsednik v zgodovini," sporoča Bela hiša. Podpisal je 13 resolucij za odpravo regulacij, kar je ukrep, ki sta ga doslej uporabila le predsednika Bill Clinton in George Bush mlajši.
Podpisal je največ izvršnih ukazov po predsedniku Franklinu Rooseveltu, in sicer do sobote predvidoma 32. Obama jih je v sto dnevih podpisal 19, Ronald Reagan 18, Bush mlajši 11, John F. Kennedy 23, so sporočili.
"Kljub zgodovinski obstrukciji demokratov, je Trumpu uspelo podpisati 28 zakonov," trdi Bela hiša in dodaja, da je to največ po Harryju Trumanu. Zgodovinska obstrukcija malce izgubi pomen ob dejstvu, da imajo republikanci večino v obeh domovih kongresa, demokratom pa so odvzeli možnost obstrukcije pri imenovanju vrhovnih sodnikov.
Poskusil je prepovedati sprejem beguncev v ZDA ter muslimanom iz določenih držav, vendar so mu sodišča ta izvršni ukaz blokirala. Prav tako je doživel sodno blokado izvršnega ukaza o odvzemu zveznih sredstev mestom, ki ne sodelujejo z zvezno vlado pri lovu na nezakonite priseljence.
Kaj pa zunanja politika?
Trump je odstopil od sporazuma o prosti trgovini na območju Tihega oceana (TPP), glede pariškega podnebnega sporazuma se še ni odločil, za zdaj pa vztraja tudi pri jedrskem sporazumu z Iranom. Kitajsko pusti pri miru zaradi sodelovanja Pekinga pri prepričevanju Severne Koreje, naj se odpove jedrskemu in raketnemu programu, kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu pa med prvim obiskom ZDA ni postregel z obljubljenim hamburgerjem, ampak z veličastno večerjo na floridskem posestvu Mar-a-Lago.
Glede Sirije še ni oblikoval obljubljenega varnega območja za begunce, je pa presenetljivo bombardiral vojaško letališče režima predsednika Bašarja al Asada zaradi uporabe kemičnega orožja. Njegovo bombardiranje kakšne večje spremembe na območju ni prineslo. Med kampanjo je obljubljal, da ZDA ne bodo posredovale v tujini, vendar se napetost med ZDA in Severno Korejo stopnjuje, odnosi z Rusijo pa se kljub obtožbam, da se je Moskva vpletla v ameriške volitve na strani Trumpa, slabšajo.
Trump je odpravil prepoved nadaljevanja gradnje dveh naftovodov na ameriškem severozahodu, odpravil je okoljske omejitve na rudarstvo in začasno zamrznil novo zaposlovanje v zvezni vladi, kar pa je že poteklo. Trump je med drugim podpisal ukaz o zmanjšanju omejitev glede iskanja nafte na Arktiki in v Atlantskem oceanu, da bi tako ''sprostil ameriško energijo''. Po njegovem bo to prineslo na tisoče zaposlitev. Obama je tik pred slovesom podpisal določene ukaze za zaščito tega območja in s tem naj bi Trump to odpravil. Okoljevarstveniki so že napovedali upor.
Pogajanj o sporazumu o prosti trgovini v Severni Ameriki (Nafta) ni odprl, kot tudi ni predlagal ustavnega amandmaja za omejitev mandatov kongresnikov.
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.