Kosorjeva pričakuje bistvene premike

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na začetku seje vlade dejala, da pričakuje umik slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU v doglednem času. Kosorjeva ni skrivala optimizma, sicer pa ni želela govoriti o podrobnostih petkovih pogovorov s svojim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem.

"Verjamem, da do takrat ne bo minilo veliko časa," je izjavila Kosorjeva, ki je poudarila, da bodo pogovori, ki sta jih imela s Pahorjem, pripeljali do deblokade hrvaških pogajanj. Kot je še izpostavila, o podrobnostih njunih pogovorov ne bo spregovorila v javnosti, ker bo držala obljubo, ki jo je dala Pahorju na prvih pogovorih na Trakošćanu.

Ob tem je še napovedala, da se bodo do konca avgusta dogovorili za novo srečanje, na katerem pa pričakuje bistvene premike.

Kosorjeva je še poudarila, da je Hrvaška doslej izpolnila 80 odstotkov dela na poti v EU ter da je izpolnila več kot 60 meril za odpiranje in zapiranje pogajalskih poglavij. Izrazila je upanje, da bo Zagreb takoj po umiku slovenske blokade odprl devet in zaprl enako število pogajalskih poglavij.

Bo Hrvaška kmalu umaknila sporne dokumente?

Današnji Nacional medtem piše, naj bi hrvaška vlada kmalu začela umikati sporne dokumente, ki jih je predložila v pristopnih pogajanjih z EU in za katere Ljubljana trdi, da prejudicirajo rešitev spora o meji.

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi Slovenija po tem, ko bo Hrvaška umaknila sporne dokumente, umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU. "Gre za kompromisno rešitev, saj je Hrvaška odstopila od stališča, da lahko le Evropska unija določi, kateri dokumenti prejudicirajo mejo, in bo v veliki meri sprejela slovenske ocene, kateri dokumenti so sporni," piše Nacional.

Slovenija bi morala v zameno odstopiti od stališča, da blokade hrvaških pristopnih pogajanj ne bo umaknila, dokler ne bo dosežena končna rešitev spora o meji, še dodaja tednik. Takšen dogovor bi omogočil Hrvaški nadaljevanje pogajanj z EU, končna rešitev spora pa bo dosežena po arbitraži. "Kakšna naj bi bila arbitraža, kdo naj bi jo izvajal in ali bi temeljila na načelu pravičnosti ali mednarodnem pravu, še ni dogovorjeno in o tem bodo potekala pogajanja v prihodnjih mesecih," napoveduje Nacional.

Med diplomatskimi viri v Zagrebu obstaja prepričanje, da je bilo srečanje Pahorja in Kosorjeve posledica vse bolj močnega pritiska ZDA na Slovenijo in prepričanja slovenskega državnega vrha, da bodo ugoden izid spora veliko lažje dosegli v pogajanjih z Jadranko Kosor, kot bi jim to uspelo v pogajanjih z nekdanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem. Po njihovem mnenju je to posledica podobe Kosorjeve, ki jo slovenskimi politiki doživljajo kot neizkušeno v zunanjepolitičnih pogajanjih, sklene tednik.

Po petkovem prvem srečanju sta Pahor in Kosorjeva povedala le, da sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi – nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. O podrobnostih nista želela govoriti, dejala sta le, da naj bi se o podrobnostih dogovorili do jeseni in da bosta strani okrepili stike.