Medtem ko padajo rakete in besede, je umrlo že 70.000 ljudi

Če bi se Hezbolahu namreč uspelo dokopati do orožja, kot so na primer ruske rakete zemlja-zrak, bi to spremenilo razmerje sil med Izraelom in Hezbolahom, mesta na severu Izraela pa bi bila v precej večji nevarnosti.

Po drugi strani pa napadi pomenijo napad na povezavo Iran–Sirija–Hezbolah. Iran namreč gibanje že vse od 80. let prejšnjega stoletja oskrbuje preko Sirije.

Izrael je z napadi sicer tvegal povečanje napetosti v regiji. Vendar so pred napadi računali predvsem na eno – da Sirija ne bo šla v protinapad. Čeprav je Bašar – kot že prej njegov oče Hafez – podpiral organizacije, kot sta Hezbolah in Hamas, in s tem pridobival točke v arabskem svetu, ob enem pa s tem zakrival domačo diktaturo, so Izraelci prepričani, da je zdaj prešibak za nov konflikt. Vsa energija, denar in orožje gredo za spopade z uporniki. Neuspešen spopad z Izraelom pa bi najbrž dokončno zrušil njegovo že tako šibko oblast v Siriji. Poleg tega se Asad ni odzval že, ko je leta 2007 Izrael zadel sirski reaktor.

Je pa strokovnjak za Bližnji vzhod Kenneth Pollack prepričan, da bi se lahko Izrael pri svojih načrtih tudi uštel. Obupanci namreč posegajo po skrajnih metodah in Asad je vse bolj obupan.

Vendar pa še bolj kot Sirija pod Asadom Izrael skrbi Sirija v razsulu, ki bi se je polastile ekstremistične islamske skupine in iz nje ustvarile inkubator za vzgojo svojih vojščakov.

Ob pomanjkanju mednarodnega soglasja o reševanju sirske krize tako Izrael plete svojo strategijo in upa še na podporo zaveznikov, ki jim prav tako ni v interesu širjenje nasilja izven sirskih meja.

V regiji ni navdušenja nad izraelskim posredovanjem

Turčija, ki ima zaradi nasilja v Siriji precejšnje težave s sirskimi begunci, izraelske vojaške akcije za zdaj ne podpira.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je danes dejal, da so izraelski zračni napadi na cilje v Siriji "nesprejemljivi". "Nič ne more opravičiti te operacije," je dejal v pogovoru s poslanci svoje stranke v Ankari.

Erdogan je danes dejal, da so taki napadi "priložnost" za režim sirskega predsednika Bašarja al Asada, da prikrije svoje poboje.

Turški premier je obenem mednarodno skupnost pozval, naj se končno odzove in ukrepa proti al Asadu.

O tem sta danes govorila tudi ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški državni sekretar John Kerry. Državi imata glede te krize precej različna stališča. Ameriški predsednik Barack Obama je nedavno izjavil, da ZDA razmišljajo o oboroževanju sirskih upornikov, čemur Rusija odločno nasprotuje.

V Turčijo se je doslej zateklo že okoli 400.000 beguncev iz Sirije ter tudi številni vojaki, ki so zapustili sirsko vojsko.
Medtem pa je po podatkih ZN število razseljenih oseb v Siriji že doseglo 4,25 milijona, medtem ko jih je 1,4 milijona zbežalo v tujino. To pomeni, so pojasnili, da je morala po začetku upora proti al Asadovemu režimu marca leta 2011 domove zapustiti več kot četrtina od skupaj 22,5 milijona Sircev.

Doslej je v nasilju v Siriji umrlo že več kot 70.000 ljudi. Samo v ponedeljek je bilo po podatkih Sirske mreže za človekove pravice ubitih 111 ljudi, večina v Damasku in na območju mesta Tartus.

Ugrabili pripadnike mirovnih sil

Na meji med Sirijo in Izraelom je sicer danes prišlo do novega incidenta. Na obmejnem območju, ki ga naj ne bi nadzorovala nobena od držav, so namreč zajeli štiri mirovnike Združenih narodov.

Narodnost zajetih mirovnikov ni znana, so pa pristojni sporočili, da sile sestavljajo mirovniki iz Avstrije, Indije, Maroka in Filipinov.

BBC poroča, da za ugrabitvijo stoji sirska uporniška skupina Mučeniki Jarmuka, ki naj bi jih zajela "zaradi njihove lastne varnosti".