Mednarodno posredovanje je nujno

Slovenija ne podpira nobene strani v izraelsko-libanonskem sporu, je o zadnjih dogodkih na Bližnjem vzhodu dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in izrazil sožalje vsem, ki so v njem utrpeli izgube, tudi pripadnikom Združenih narodov.

Kot je dejal, Slovenijo še posebej skrbi humanitarno vprašanje, saj trpijo predvsem nedolžni civilisti. "Naša naloga je, da zavarujemo človeška življenja, naša naloga je, da se ta nesmiselna situacija konča čimprej," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo Evropska unija pozvala k čimprejšnjemu premirju med Izraelom in libanonskim skrajnim gibanjem Hezbolah.

Po Ruplovem mnenju je za rešitev situacije nujno potrebna intervencija mednarodnih mirovnih sil. Kot je dejal, bi te lahko bile tudi sile EU. Napovedal pa je, da bo Slovenija pri sestavi mednarodnih mirovnih sil pomagala po svojih najboljših močeh.

Za napotitev mednarodnih enot v Libanon se zavzemajo tudi Izrael in ZDA, medtem ko je francoski veleposlanik pri ZN Jean Marc de La Sabliere meni, da je takšno srečanje brezpredmetno, dokler se ne zaustavi nasilje. Izrael in ZDA želijo, da najprej pride do namestitve mednarodnih enot - Izrael pri tem vztraja, da ne bo šlo za enote Združenih narodov, kar pa Libanon zavrača. Meni namreč, da ne bi bilo pametno, če bi mednarodne enote ljudje dojemali kot enote, ki zastopajo interese določene države.

Vodja britanske diplomacije Margaret Beckett pa je danes na izrednem zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju, ki je bilo sklicano zaradi zaostrovanja razmer v Libanonu, poudarila, da je cilj srečanja «enotnost v prizadevanjih za končanje teh strašnih dogodkov«.

Pred zasedanjem je finski zunanji minister Erkki Tuomio dejal, da je cilj srečanja "enoten poziv k takojšnjemu premirju". Sporna je bila besedna zveza "takojšnje premirje", pri čemer gre za različna stališča držav članic, predvsem stalnih članic Varnostnega sveta ZN, Francije in Velike Britanije, do tega, kako reševati konflikt v Libanonu. Tako so ministri sprejeli deklaracijo s pozivom k takojšnjemu prenehanju sovražnosti.

Predstavniki britanskih nevladnih organizacij so sicer britanski vladi danes predložili peticijo s 35.000 podpisi, s katero od predsednika vlade Tonyja Blaira zahtevajo, naj se zavzame za takojšnje premirje v Libanonu. Blair je "edini človek na svetu, ki ima po mnenju ljudi kaj vpliva na ZDA, zato mora storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi dosegel premirje", je dejal predstavnik britanskih muslimanov Muhamad Abdul Bari.

Kljub dogovoru napadi

Čeprav je Izrael napovedal 48-urno prekinitev letalskih napadov na Libanon, se napadi na položaje skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah nadaljujejo.

Po navedbah libanonskih virov so izraelske zračne sile ponoči napadle vasi Bayyada in Mansoureh na jugu Libanona ob meji z Izrealom, medtem ko so se je topniško obstreljevanje nadaljevalo na nekaterih drugih področjih.

Izraelski časnik Haaretz je medtem poročal, da je Izrael odobril razširitev kopenske ofenzive 30 kilometrov globoko v libanonsko ozemlje do reke Litani, katere cilj naj bi bilo uničenje Hezbolahovih oporišč vzdolž meje.

Izraelski radio je medtem poročal, da je izraelska vojska vpoklicala dodatnih 15.000 rezervistov.

Še dva tedna ofenzive

Kot je povedal izraelski minister Benjamin Ben Eliezer, želi Izrael v južnem Libanonu ustvariti varno območje, kopenska ofenziva pa naj bi po pričakovanjih trajala 10 do 14 dni.

Kot je znano, je Izrael včeraj pod pritiskom mednarodne skupnosti po napadu na libanonsko vas Kana, v katerem je umrlo nekaj manj kot 60 civilnih žrtev – večinoma žensk in otrok – pristal na 48-urno prekinitev zračnih napadov. Kljub dogovoru je že včeraj sprožil več kopenskih in zračnih napadov na vzhodu in jugu Libanona.

Izrael vztraja, da ima pravico do napadov na položaje Hezbolaha in odklanja pozive k takojšnji ustavitvi ognja ter napoveduje, da bo ofenzivo še razširil, dokler na območju ne bodo nameščene mednarodne enote.

Takojšnjo prekinitev ognja med libanonskim skrajnim gibanjem Hezbolah in Izraelom kljub pozivom preostalega sveta zavrača tudi ameriški predsednik George Bush, ki je že večkrat podprl Izrael rekoč, da ima pravico do samoobrambe pred terorističnimi napadi Hezbolaha.