Med smrtnimi žrtvami več kot 30 tujcev, Slovenci na varnem

Šrilanko je danes pretresla serija eksplozij v cerkvah in hotelih, ki so po zadnjih podatkih zahtevale več kot 200 žrtev. Več sto ljudi je ranjenih, nekateri so v kritičnem stanju.

Šrilanški premier Ranil Vikremesinghe je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil, da so zaradi današnjih terorističnih napadov na otoku doslej aretirali osem oseb. Dodal je, da so vsi prijeti domačini, a se bodo preiskovalci osredotočili tudi na to, ali so imeli napadalci kakšne "čezmorske povezave".

Potrdil je tudi, da so vnaprej obstajale informacije o morebitnih napadih, ter da bo treba preveriti, zakaj niso bili sprejeti ustrezni ukrepi. Prva prioriteta vlade je po njegovih besedah sicer aretacija teroristov. "Najprej in predvsem moramo zagotoviti, da se teroristi v Šrilanki ne bodo okrepili," je dejal.

Tarča napadov so bile tri katoliške cerkve, in sicer v Kolombu, Negombu blizu prestolnice in Batticaloi na vzhodu otoške države. Eksplozivne naprave je skoraj istočasno razneslo med velikonočno mašo. V prestolnici Kolombu je bila tarča napada cerkev Sv. Antona, v Negombu, kakih 30 kilometrov severno od prestolnice, pa cerkev Sv. Sebastjana. Eksplozije so odjeknile tudi v treh luksuznih hotelih v Kolombu – Shangri La, Cinnamon Grand Hotel in Kingsbury. Nekaj ur kasneje sta v južnem in severnem predmestju prestolnice odjeknili še dve eksploziji. Zadnji napad je izvedel samomorilski napadalec, pri čemer je ubil tri policiste.

Šrilanške oblasti serijo eksplozij obravnavajo kot teroristični napad

Namestnik šrilanškega obrambnega ministra je na novinarski konferenci izjavil, da je bila serija eksplozij v cerkvah in hotelih teroristični napad. Kot je dejal na novinarski konferenci, bodo v državi v prihodnje onemogočili delovanje vseh skrajnih skupin ne glede na to, kdo stoji za napadi. 

Odgovornost za napade v državi, ki je bila desetletja v vojni s tamilskimi separatisti, v času katere so bile bombne eksplozije v prestolnici nekaj povsem običajnega, še ni prevzel nihče. 

Katoliške skupine na otoku pravijo, da so bile v zadnjih letih tarča vse večjih ustrahovanj zaradi nekaterih ekstremnih budističnih menihov. Lansko leto so med večinsko budistično skupnostjo in muslimansko manjšino izbruhnila nesoglasja, pri čemer so nekatere budistične skupine muslimane obtožile, da silijo ljudi k spreobrnitvi v islam, poroča Reuters.

Policija pred desetimi dnevi opozorila, da načrtujejo napade na cerkve

Glede na dokumente, v katere je imel vpogled AFP, je prvi mož šrilanške policije Pudžut Džajasundara pred desetimi dnevi pristojnim službam poslal opozorilo, da samomorilski napadalci načrtujejo napade na pomembne cerkve. "Tuja obveščevalna služba je poročala, da NTJ načrtuje samomorilske napade na pomembne cerkve kot tudi na indijsko predstavništvo v Kolombu," piše v obvestilu. NTJ je radikalna muslimanska skupina, ki je povezana z lanskim uničevanjem budističnih kipov v Šrilanki.

Muslimanski svet Šrilanke je kmalu po napadu podal izjavo, v kateri je ostro obsodil napad na "krščanske brate in sestre na njihov sveti dan veliko noč, prav tako na hotele v Kolombu". Kot so zapisali, obžalujejo "izgubo nedolžnih življenj zaradi skrajnežev in nasilnežev, ki želijo vnesti razdor med verske in etniče skupine". 

'Vlada je sprejela takojšnje ukrepe za obvladovanje situacije'

Šrilanški predsednik Majtripala Sirisena je ob eksplozijah izrazil pretresenost in pozval k miru. Prav tako je posebnim policijskim in vojaškim enotam odredil, da raziščejo, kdo stoji za napadi in kakšna je bila njihova agenda.

Na domu predsednika vlade Ranila Vikremesingheja pa se je tekom dneva sestal Nacionalni svet za varnost. "Močno obsojam strahopetne napade na naše ljudi. Vse naše državljane v tem tragičnem času pozivam, da ostanejo enotni in močni," je zapisal premier na Twitterju. "Izogibajte se propagiranju nepreverjenih poročil in špekulacij. Vlada je sprejela takojšnje ukrepe za obvladovanje te situacije," je dodal.

Med smrtnimi žrtvami več kot 30 tujcev 

V današnjih terorističnih napadih v Šrilanki je po zadnjih podatkih tamkajšnjih oblasti umrlo 32 tujcev iz osmih držav. Med smrtnimi žrtvami so po poročanju agencij državljani Indije, ZDA, Velike Britanije, Portugalske, Kitajske, Nizozemske, Belgije in Turčije.

Dansko zunanje ministrstvo pa je na Twitterju objavilo, da so med žrtvami tudi trije danski državljani. Dodali so, da so sorodnike žrtev o tem že obvestili.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v Washingtonu potrdil, da je med smrtnimi žrtvami terorističnih napadov na Šrilanki tudi nekaj državljanov ZDA. Tudi britansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so med smrtnimi žrtvami današnjih napadov na Šrilanki britanski državljani.

Slovenci k sreči na varnem 

Šrilanka je priljubljena turistična destinacija tudi med Slovenci, med žrtvami je precej turistov, po podatkih zunanjega ministrstva pa med njimi ni Slovencev. Ta hip je na Šrilanki blizu 50 slovenskih turistov, ki so potovali tja preko turističnih agencij, še vedno pa ostaja vprašanje, koliko je tam Slovencev, ki so tja potovali v lastni režiji.

Vse turistične agencije, ki so jih priklicali novinarski kolegi oddaje 24UR in ministrstvo, so javile, da so vsi njihovi slovenski turisti na varnem, da niso bili niti blizu žarišča, še najbližje, 40 kilometrov stran od mesta Kolombo, so bile tri slovenske skupine, ki se nahajajo v kraju Negombo. K sreči tudi nihče od svojcev doma zunanjemu ministrstvu ni javil, da s Slovenci v Šrilanki ne more vzpostaviti stika. Ministrstvo vsem tistim, ki nameravajo na Šrilanko, sicer ne odsvetuje potovanja, temveč jih opozarja, da se odpravljajo v neobičajne razmere, kjer bosta najbrž motena lokalni transport in omrežna komunikacija, tistim, ki pa so tam, pa svetujejo previdnost in upoštevanje navodil lokalnih oblasti.

Glede varnosti potovanj v Šrilanko na spletni strani MZZ opozarjajo, da obstajajo določeni varnostni zadržki za potovanja v posamezne dele države. Svetujejo previdnost ter dodatno preverjanje in pridobitev podatkov iz drugih virov.

Stanje v provinci na severu države v okrožjih Jaffna, Kilinochchi in Mullaittivu se počasi normalizira, deminiranje območja še vedno poteka, zato na zunanjem ministrstvu svetujejo izredno previdnost.

Konzularna zaščita se zagotavlja nerezidenčno iz Indije, slovenski državljani pa se lahko za nujno konzularno zaščito obrnejo na diplomatsko predstavništvo in konzulat katerekoli države članice Evropske unije, še piše na spletni strani MZZ.

Iz sveta številni odzivi in obsodbe

"Indija stoji v solidarnosti z ljudmi Šrilanke. Moje misli so z družinami žrtev, moje molitve pa z ranjenimi," je sporočil indijski premier Narendra Modi, ki je ocenil, da v njihovi regiji "ni prostora za takšno barbarstvo", kot je bil današnji napad. Šrilanki je že zagotovil podporo svoje države.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v odzivu ostro obsodil napad in družinam žrtev, prebivalcem ter vladi Šrilanke izrekel sožalje. Izrazil je tudi upanje, da bodo odgovorni kmalu odgovarjali za svoja dejanja. Kot je danes še dejal njegov tiskovni predstavnik v New Yorku, je generalni sekretar ZN pretresen zaradi terorističnih napadov na cerkve in hotele na velikonočno nedeljo v Šrilanki.

Solidarnost Šrilanki "na ta črn dan" je izrekel tudi afganistanski predsednik Ašraf Gani. Napadi na vernike so grozljivi, je dodal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je obsodil gnusne napade, je prav tako izrekel solidarnost s Šrilanko. "Na to veliko noč so naše misli z vsemi bližnjimi žrtev," je tvitnil.

Sožalje ob grozljivih terorističnih napadih je izrekel še ameriški predsednik Donald Trump ter ob tem ponudil podporo ZDA. "Pripravljeni smo pomagati," je zapisal na Twitterju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pozval k primerni kazni za odgovorne za "krut in ciničen zločin med velikonočnimi prazniki". Zagotovil je podporo Rusije Šrilanki pri boju proti terorizmu.

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je ob izreku sožalja opozoril, da je terorizem globalna nadloga brez vere.

Britanska premierka Theresa May je ob odvratnih nasilnih dejanjih proti cerkvam in hotelom na Šrilanki izrekla sožalje žrtvam. "Moramo stati skupaj in zagotoviti, da nikomur ne bo treba verovati v strahu," je zapisala na Twitterju.

"To je napad na celotno človeštvo," pa je na Twitterju zapisal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in izrekel sožalje v imenu Turčije. Zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je dodal, da je današnji napad prav tako strahopeten, kot je bil napad sredi marca na mošeji v novozelandskem Christchurchu. "Terorizem nima vere, nacionalnosti ali geografije," je zapisal.

Videti napad v cerkvah in v hotelih je grozljivo, se je odzvala novozelandska premierka Jacinda Ardern, ki je zagotovila, da je Nova Zelandija po napadu marca še bolj odločena v boju proti terorizmu. "Skupno moramo najti voljo in odgovore, da se konča takšno nasilje," je dodala.

Predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je napad pretresel, vsem v Šrilanki je izrekel sožalje. "Pripravljeni smo pomagati," je zagotovil.

Novice iz Šrilanke so pretresle tudi Nemčijo, je dejal zunanji minister Heiko Maas, ki ga boli, da se na velikonočno nedeljo doživi toliko sovraštva. "Velika noč je praznik ljubezni, ki nas uči, da sovraštvo z naše strani ne more biti rešitev," je zapisal na Twitterju.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je izrazil zgražanje, da so bili cilj zahrbtnih napadov številni mirni verniki na velikonočno nedeljo. Zlobne napade je obsodila tudi kanclerka Angela Merkel.

Kot grozljiv zločin je eksplozije obsodil izraelski predsednik Ruven Rivlin. "Napad na eno od religij je napad na nas vse," je sporočil.

Tudi predsednik republike Borut Pahor je na družbenem omrežju Twitter v imenu Slovenije in njenih državljanov izrekel iskreno sožalje svojcem žrtev eksplozij v  Šrilanki. "Zelo sem žalosten ob grozljivih napadih v Šrilanki. V imenu Slovenije in naših ljudi (izrekam) iskreno sožalje svojcem žrtev," je v angleščini zapisal Pahor.

Šrilanške oblasti po seriji eksplozij uvedle policijsko uro in blokirale družbena omrežja

Šrilanško obrambno ministrstvo je po današnji seriji eksplozij uvedlo policijsko uro na območju celotne države. Začela se bo ob 18. uri po krajevnem času (ob 14.30 po srednjeevropskem času) in bo trajala do 6. ure (do 2.30 po srednjeevropskem času).

Oblasti so prav tako začasno blokirale družbena omrežja, s čimer želijo preprečiti širjenje netočnih in lažnih informacij.