Med iskanjem zaklada na domu nekdanjega diktatorja našli človeška okostja

Paragvajske oblasti so odredile preiskavo, potem ko so na posestvu, ki je nekoč pripadalo pokojnemu diktatorju Alfredu Stroessnerju, našli človeške posmrtne ostanke. 

Po prvih ugotovitvah gre za okostja štirih ljudi, našli pa so jih pod tlemi kopalnice v hiši, ki se nahaja blizu drugega največjega paragvajskega mesta Ciudad del Este. Lokalni mediji poročajo, da so posmrtne ostanke našli diktatorjevi sorodniki, ki so v hiši iskali zaklad. 

Maria Stella Caceres, direktorica muzeja spominov, institucije, ki javnosti predstavlja Stroessnerjeve zločine, je za britanski Guardian povedala, da morajo zdaj preučiti, ali okostja pripadajo žrtvam režima. "Žrtve niso samo tisti, ki so izginili, ampak tudi njihove družine in celotne skupnosti. To je zločin proti človeštvu, ki se ne bo končal, dokler ne bodo našli posmrtne ostanke še zadnjega pogrešanega." 

General Alfredo Stroessner je Paragvaju vladal kar 35 let, kar je za Fidelom Castrom druga najdaljša vladavina kakega južnoameriškega voditelja. Na oblast je prišel z vojaškim udarom leta 1954 in se poslovil šele leta 1989, ko ga je izdal njegov dolgoletni zaveznik Andres Rodriguez. Umrl je leta 2006 v izgnanstvu v Braziliji. 

V času vladanja je vzpostavil totalitarni režim, v katerem je imel vse vzvode oblasti, čeprav je bila opozicija formalno dovoljena. Paragvaj je bil v tem času sicer politično stabilen in je napredoval tudi gospodarsko, vendar so režim zaznamovale hude kršitve človekovih pravic ter zatiranje drugače mislečih. Po njegovih navodilih so ubili najmanj 423 ljudi, 18.722 jih mučili, 3.470 pa izgnali iz Paragvaja. Do danes so našli le 37 trupel, od tega so jih identificirali štiri. 

Kljub terorju je bil zaradi protikomunistične usmerjenosti Stroessner v dobrih odnosih z ameriškim vodstvom, dokler se ni Carterjeva administracija odzvala na obtožbe o kršitvah človekovih pravic in bojkotirala državo.

O njegovih zločinih je svet izvedel šele leta 1992, ko so v zaklenjeni sobi na policijski postaji v prestolnici odkrili več kot 700.000 dokumentov, imenovanih "arhivi terorja" z zapiski o pobijanju in mučenju političnih nasprotnikov.