Vladimir Mečiar je dobil 32,7 odstotka glasov volivcev, Gašparovič pa 22,3 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila 47,9-odstotna. Predsednik na Slovaškem ima sicer bolj simbolno vlogo, vendar bi Mečiar v primeru zmage 17. aprila kot predsednik države lahko uporabil pravico do veta, s katero bi zavrl prizadevanja za reforme Dzurindine manjšinske vlade.
Tesen sodelavec slovaškega premiera Mikulaša Dzurinde, zunanji minister Eduard Kukan, ki je vodil v vseh predvolilnih anketah, pa se je z 22,1 odstotka glasov uvrstil na tretje mesto. Dzurinda je izrazil obžalovanje, ker se Kukanu ni uspelo uvrstiti v drugi krog, in menil, da je še prezgodaj za analize. Kot je še dejal, je poraz Kukana, kandidata Dzurindine vladajoče Slovaške demokratsko-krščanske unije (SDKU), mogoče pripisati slabi volilni udeležbi in nezainteresiranosti volivcev.
Mečiar se je na položaj predsednika poskušal zavihteti že pred petimi leti, ko ga je v drugem krogu prvih neposrednih predsedniških volitev na Slovaškem porazil sedanji predsednik Rudolf Schuster.
Ivan Gašparovič je bil v času vladavine Mečiarjevega Gibanja za demokratično Slovaško (HZDS) predsednik parlamenta in je veljal za Mečiarjevo desno roko. Gašparovič je sedaj predsednik zunajparlamentarne stranke Gibanje za demokracijo (HZD), ki se je leta 1998 odcepila od HZDS.
Referendum o predčasnih volitvah ni uspel
Hkrati s predsedniškimi volitvami je na Slovaškem potekal tudi referendum o razpustitvi parlamenta in predčasnih parlamentarnih volitvah, ki pa zaradi slabega odziva volivcev ni uspel. Kot je sporočil predsednik volilne komisije, ki je nadzorovala potek referenduma, Ladislav Jaca, je po začasnih izidih namreč na referendumu glasovalo le 35,8 odstotka volilnih upravičencev od 50 odstotkov, kolikor jih je bilo potrebnih za veljavnost referenduma.
Referendum so pripravili na zahtevo sindikatov, ki nasprotujejo radikalnim gospodarskim in socialnim reformam Dzurindine vlade, potem ko so zbrali potrebnih 350.000 podpisov.
