'Gradimo zidove, dvomimo v ideale, smo kričeči, vase zaverovani posamezniki'

Vseeno je McCain izjemno zaznamoval ameriško politično življenje kot eden najbolj prepoznavnih in vplivnih senatorjev. "Naši deželi sem skušal služiti častno. Zagotovo sem naredil napake, a upam, da bo na koncu moja ljubezen do Amerike prepoznana kot pomembnejša od morebitnih spodrsljajev," je še zapisal McCain.

Nekaj dni pred 82. rojstnim dnevom se je poslovil po boju z rakom. Le dva dni pred njegovo smrtjo je družina javnost obvestila, da se je odločil prekiniti zdravljenje.

Njegovo poslednje sporočilo v Washingtonu močno odmeva. Naj so se z njim strinjali ali ne, McCaina so tam spoštovali - tudi zato, ker se ni nikoli oddaljil od svojih vrednot.

"Imel sem najbolj ljubečo ženo in otroke, na katere sem neizmerno ponosen."

"Večkrat sem se zavedel, da sem najsrečnejša oseba na svetu. To čutim celo zdaj, ko se pripravljam na konec svojega življenja. Ljubil sem svoje življenje. Mislim, da sem nabral izkušenj, avantur in prijateljstev za deset življenj in za to sem hvaležen. So seveda tudi stvari, ki jih obžalujem, a niti dneva svojega življenja, pa naj je bil slab ali dober, ne bi zamenjal za najboljši dan življenja nekoga drugega. To zadovoljstvo dolgujem ljubezni moje družine. Imel sem najbolj ljubečo ženo in otroke, na katere sem neizmerno ponosen. Vse to pa je zasluga Amerike - njenih vrednot, kot so svoboda, pravica in spoštovanje za vse. Vse to zagotavlja srečo bolj kot začasni užitki. Naša identiteta in občutek lastne vrednosti se krepita na račun služenja višjim ciljem," je zapisal.

"Oslabili smo svojo veličino"

Ponosen na dosežke svoje domovine je McCain zapisal, da je "živel in umrl kot ponosen Američan", pa vendar je bil nad trenutnim stanjem vse prej kot navdušen:"Izpod jarma tiranije in revščine smo osvobodili več ljudi kot kadar koli prej v zgodovini. Smo pa v tem procesu nakopičili tudi veliko bogastva in moči. Oslabili smo svojo veličino, ko smo patriotizem zamenjali za plemensko rivalstvo, ki se kaže v obliki zamer in nasilja po svetu. Oslabili smo svojo veličino, ko smo, namesto, da bi jih rušili, postavili zidove, ko smo začeli dvomiti v naše ideale, namesto, da bi jih še naprej videli kot veliko silo sprememb, kar so vedno bili. Danes smo 325 milijonov kričečih, v svoj prav zaverovanih posameznikov. Prepiramo, obtožujemo, celo klevetamo se v razgretih javnih debatah. Pa čeprav nas je vedno več povezovalo kot delilo. Pozabili smo na predpostavko, da vsi ljubimo svojo deželo - tega bi se morali spomniti."

"Mi ustvarjamo zgodovino"

Vseeno je bil McCain prepričan, da bodo ZDA iz trenutnih razprtij izšle močnejše: "Še vedno so."

"Pred desetimi leti sem moral po predsedniških volitvah priznati poraz. To pismo bom zaključil z isto vero v Američane, kot sem jo čutil tisti večer. Ne obupujte v luči trenutnih izzivov, ampak vedno verjemite v veličino Amerike. Američani nikoli ne vržemo puške v koruzo, Američani se nikoli ne predamo. Nikoli se ne skrivamo za zgodovino, ampak jo ustvarjamo," je poudaril v zaključku pisma.

Trump in žalna zastava: spustiti jo je dal šele po vrsti kritik

S "trenutnimi izzivi" je McCain meril tudi na aktualnega predsednika Donalda Trumpa. Nobena skrivnost ni, da nista nikoli imela podobnih pogledov, McCain pa o Trumpu tudi kot o osebi ni nikoli imel prav dobrega mnenja.

McCain je tako pred smrtjo jasno dejal, da Trumpa na svojem pogrebu ne želi, ta pa je s stisnjenimi zobmi nekako "napol" obeležil smrt staroste stranke, ki ji pripada. Na Twitterju je v zadnjih dneh razpravljal skoraj "o vsem", kar je nekatere Američane razjezilo kot nespoštljiv odnos do McCaina. Na tem družbenem omrežju je tudi le izrekel sožalje McCainovi družini, ni pa se jasno poklonil njegovemu delu in življenju.

Potem ko so na hitro, precej prej kot bi bilo običajno ali po mnenju številnih spodobno, spet dvignili zastave, ki so jih spustili v znak žalovanja, se je Trump šele po plazu kritik le zganil in naročil, da zastavo pri Beli hiši spet spustijo. "Kljub najinim razlikam spoštujem delo, ki ga je za našo državo opravil senator John McCain, zato sem naročil, da se zastave spustijo na polovico droga do njegovega pogreba," je ob tem sporočil Trump, ki bo spoštoval željo pokojnika in ga na pogreb ne bo.

Spor med obema je šel sicer tako daleč, da je prejšnji mesec Trump podpisal zakon, ki ga je izpogajal McCain, pri tem pa se je spretno izognil omembi njegovega imena.

Vseeno se mu nameravajo v Washingtonu pokloniti z najvišjimi častmi, tudi tako, da so del bedenja pripravili v rotundi kongresne stavbe. Pokopali ga bodo v nedeljo, pogreb pa bo sledil slovesnosti v kapeli ameriške vojaške akademije.

V krutem ujetništvu si je želel vzeti življenje

Od McCaina se v velikem številu poslavljajo tudi ameriški vojaki in veterani. McCain je bil namreč "otrok mornarice" - njegov oče in ded sta bila admirala ameriške mornarice, vojaško uniformo je oblekel tudi sam, ta odločitev pa je močno zaznamovala njegovo življenje.

Leta 1967 se je prostovoljno prijavil za služenje v vietnamski vojni, kjer je sodeloval v 23 misijah bombardiranja Vietnama, dokler ga niso nad Hanojem sestrelili.

Ob pristanku s padalom si je zlomil obe nogi in roko ter se skoraj utopil. Ko je njegov oče postal poveljnik ameriških sil za Vietnam, so ga hoteli izpustiti, a je McCain to zavrnil, dokler ne bodo izpuščeni tudi drugi ameriški vojni ujetniki.

S tem se je zanj začelo hudo trpljenje, saj so ga kruto mučili, zaradi česar si je celo skušal vzeti življenje. Iz ujetništva so ga izpustili marca 1973.