"V luči posvetovanj, ki sem jih imel v preteklih dneh, verjamem, da bi bila krajša preložitev možna. Vendar pa bo pogojena s podporo izstopnemu sporazumu v britanski poslanski zbornici. Vprašanje dolžine podaljšanja ostaja odprto," je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki bo v četrtek in petek v Bruslju gostil voditelje članic EU.
Predlog preložitve do 30. junija, ki ga predlaga Mayeva, odpira številna pravna in politična vprašanja. Voditelji EU bodo o tem razpravljali v četrtek, je še pojasnil predsednik Evropskega sveta, ki je o pismu danes po telefonu govoril tudi z Mayevo.
"Davi sem pisala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku in ga obvestila, da želi Združeno kraljestvo podaljšanje 50. člena, ki ureja izstop države iz EU, do 30. junija," je naznanila britanska premierka Theresa May.
Prošnjo je utemeljila s tem, da namerava izstopni sporazum britanski poslanski zbornici znova predložiti v glasovanje, čeprav ga je dvakrat že zavrnila. "Če bo predlog potrjen, verjamem, da ga bo parlament tudi ratificiral. Vendar pa se to ne bo zgodilo pred 29. marcem 2019," je pojasnila. Dodala je, da je časovnica za sprejemanje potrebne zakonodaje "neizogibno negotova".
V britanskem parlamentu je ob tem poudarila, da ne želi daljše preložitve britanskega izstopa iz unije, ki bi potencialno pomenila, da bi morala Velika Britanija sodelovati na majskih evropskih volitvah. S tem pa ne bi upoštevali rezultatov referenduma iz leta 2016, na katerem je večina Britancev podprla izstop iz EU.
"Ideja, da bi tri leta po tistem, ko so izglasovali izstop iz EU, državljani volili nove evropske poslance, je po mojem mnenju nesprejemljiva," je povedala. "Kot premierka nisem pripravljena brexita podaljšati dlje kot do 30. junija," je poudarila.
Zvečer je Mayeva v televizijskem nagovoru z Downing Streeta 10 za to, da (urejenega) brexita ne bo 29. marca, okrivila britanski parlament - "skregane poslance". Poslanci "se niso mogli sporazumeti o poti za uresničitev izstopa" Velike Britanije. "Posledično tako ne bomo odšli pravočasno z dogovorom 29. marca," je dejala.
Zaradi zamude čuti "veliko osebno obžalovanje", vseeno pa je izrazila "goreče upanje", da bodo v tretje poslanci potrdili ločitveni dogovor. Dejala je še, da je čas za odločitve, saj ima utrujena javnost "vsega dovolj".
Evropska komisija o pravnih in političnih posledicah preložitve
Evropska komisija je v internem dokumentu pred vrhom EU evropske voditelje pozvala, naj izberejo med preložitvijo do 23. maja, torej pred evropskimi volitvami, in daljšo preložitvijo najmanj do konca leta 2019.
"Vsaka druga možnost (na primer preložitev do 30. junija 2019) bi predstavljala resno pravno in politično tveganje za Evropsko unijo in nekatere negotovosti, ki so trenutno v Združenem kraljestvu, prinesla v EU," je komisija zapisala v dokumentu. Vsak drug scenarij bi imel neposredne pravne in praktične posledice za volitve v 14 državah EU. Za teh 14 članic se bo namreč v primeru brexita po evropskih volitvah spremenilo število evropskih poslancev.
Veliki Britaniji pa ne bo treba sodelovati na evropskih volitvah, samo če bo izstopila iz EU pred 23. majem, ko se začnejo volitve v Evropski parlament, je pojasnila komisija.
Pogajalec EU za brexit Michel Barnier je že pred prošnjo Mayeve dejal, da EU ne bo odobrila kakršnega koli odloga izstopa, če Velika Britanija ne bo predstavila konkretnega predloga, kaj bodo v dodatnem času storili, vse glasnejša pa so tudi opozorila glede možnosti, da Britanci iz Unije izstopijo brez dogovora.
Britanski parlament je sicer prejšnji teden že drugič zavrnil usklajen izstopni dogovor Mayeve in EU, glasovali pa so tudi za podaljšanje postopka izstopa. Mayeva je sicer upala, da bo parlamentu lahko prinesla še tretji predlog, a je predsednik spodnjega doma parlamenta John Bercow glasovanje zavrnil.
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.