'Politično kariero je začel z vojno, tako bi jo rad tudi končal'

Predsednik vlade Republike srbske Milorad Dodik se je danes ostro odzval na besede odhajajočega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ki je nedavno dejal, da bi vojaško posredoval v Republiki srbski, če bi Dodik razpisal referendum o njeni odcepitvi in tako zrušil Daytonski sporazum.

"Najnovejše izjave še aktualnega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića so vznemirjajoče grožnje človeka, ki je politično kariero začel z vojno, zdaj pa bi jo z vojno tudi končal," je sporočil Dodik v pisni izjavi.

"Te radikalno ekstremne izjave, za katere smo mislili, da jih v naši regiji ne bomo slišali nikoli več, predstavljajo klasični vojaško hujskaški klic in so dramatične, ker je Mesić še vedno aktualni predsednik in vrhovni poveljnik vojske Hrvaške, ki je članica zveze Nato," je dejal Dodik.

Mesićeve izjave so obsodile tudi politične stranke v Republiki srbski, na besede hrvaškega predsednika pa se je ostro odzval tudi član predsedstva BiH Nebojša Radmanović. "Mesić je pripravljen Nato popeljati v vojno v BiH, samo da bi izživel svoje politične frustracije," je dejal Radmanović.

Mesić zagrozil z vojsko

Današnji hrvaški časnik Novi list je namreč pisal, da bi hrvaški predsednik Stipe Mesić z vojsko prekinil koridor v bosanskem Posavju, ki med seboj povezuje dva dela Republike srbske, če bi premier Republike srbske Milorad Dodik z referendumom o odcepitvi zrušil Daytonski sporazum.

Časnik piše, da je Mesić omenjeno izjavil v neformalnem pogovoru s skupino novinarjev po tradicionalnem predsednikovem božičnem in novoletnem sprejemu za novinarje v Zagrebu. Kot še poroča časnik, je hrvaški predsednik v odhodu na ta način najbolj dramatično doslej zaostril svojo kritiko politike premiera Republike srbske, posredno pa tudi srbskega predsednika Borisa Tadića, ocenjuje novinar Novega lista, ki bo kmalu predstavil knjigo Deset boljših let – uspehi in spodrsljaji predsednika Mesića.

Obujanje vojnega besednjaka

Novinar poudarja, da je Mesićeva ponedeljkova izjava o vojaškem napadu na ozemlje sosednje države vsekakor obujanje vojnega besednjaka, kakršnega v regiji ni bilo slišati že 15 let. "Neverjetno je, kako Dodik zavaja mednarodno skupnost. Igra na karto utrujenosti: misli, da se bo svet utrudil od BiH, nato pa bo razpisal referendum o odcepitvi. Nekaj dni bodo protesti, nato se bo vse umirilo in ustvarjena bo velika Srbija," je še ocenil Mesić v neformalnem pogovoru.

Zaradi tega bi bil kot predsednik države v primeru referenduma o odcepitvi Republike srbske v BiH pripravljen posredovati s hrvaško vojsko pri Brčkem, da bi onemogočil obstoj Republike srbske. "Kako se bo obnašal Ivo Josipović, to bomo še videli," je še izjavil Mesić.

Dodal je, da je svoje mnenje posredoval tudi predstavnikom mednarodne skupnosti, a z nekoliko blažjimi besedami, še piše reški časnik. Ko je Mesić omenjal koridor, je imel v mislih pas ozemlja v smeri sever-jug, ki je širok približno 15 kilometrov in pri Brčkem v BiH povezuje vzhodni in zahodni del Republike srbske.

Omenjeno ozemlje leži nekaj kilometrov od državne meje med Hrvaško in BiH, v času vojne pa je bilo strateško pomembna točka, zaradi katere so potekali ostri tako vojaški kot politični boji, saj je bil od koridorja odvisen obstoj Banjaluke pa tudi Republike srbske. Sicer pa javnosti nikoli ni bilo pojasnjeno, zakaj je hrvaška vojska nenadoma zapustila svoje dobro utrjene položaje pri koridorju in se nato popolnoma umaknila s severa BiH.

Ozadje Daytonskega sporazuma

Daytonski mirovni sporazum je bil parafiran 21. novembra leta 1995, ko so ga parafirali takratni predsedniki ZRJ, Hrvaške in BiH, Slobodan Milošević, Franjo Tuđman in Alija Izetbegović. Sporazum so zatem podpisali 14. decembra 1995 v Parizu.

Daytonski sporazum je predvideval enotno BiH znotraj avnojskih meja, vrnitev beguncev na domove, svobodno gibanje po vsej državi in enoletno namestitev 60.000 vojakov pod poveljstvom zveze Nato v okviru mednarodnih sil za uresničitev sporazuma IFOR. IFOR so čez eno leto zamenjali pripadniki mednarodnih stabilizacijskih sil SFOR, v katerih so enote članic zveze Nato in članic Partnerstva za mir.