"Nasprotno, stališče vodstva Jugoslavije in Srbije je bilo, da je treba albanske civiliste zaščititi in da je treba z ujetniki ravnati človeško", je pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije dejal Marković. Nekdanji načelnik srbske državne varnosti je tudi zanikal, da je Milošević leta 1999 na sestanku s policijskim vodstvom ukazal odstraniti trupla Albancev s Kosova, da bi tako zakrili sledove pred haaškim sodiščem.
Marković je potrdil, da je bil navzoč na sestanku pri Miloševiću marca 1999 in da je "nekdo od predstavnikov Vojske Jugoslavije dejal, da je treba izvršiti asanacijo terena na Kosovu". "Milošević se je strinjal s tem," je dejal Marković, medtem ko ga je zasliševal tožilec haaškega sodišča Geoffrey Nice. Na vprašanje, "ali je to obsegalo tudi trupla, ki so bila predhodno zakopana", je Marković dejal, da se pod "asanacijo razume odstranjevanje kemičnih, eksplozivnih sredstev, poginule živine in umrlih ljudi".
Odstranjevanje sledov zločinov ali asanacija
Med navzkrižnim zaslišanjem je Milošević Markovića vprašal, ali je na omenjenem sestanku on sam, Milošević, omenil "odstranjevanje sledov zločinov", priča pa je odgovorila: "Ne, vi ste govorili o asanaciji". Tožilec Nice je predhodno prebral izjavo, ki jo je Marković 2. julija 2001 dal delavcem srbske državne varnosti (RDB), v kateri opisuje, da je na omenjenem sestanku policijski general Vlastimir Đorđević sprožil vprašanje "odstranjevanja albanskih trupel".
V tej izjavi piše, da je Milošević takrat naložil notranjemu ministru Vlajku Stojiljkoviću, naj odstrani že pokopana trupla Albancev, ki bi lahko zanimala haaško sodišče. "Ta izjava ne odraža povsem tega, kar sem rekel. To je prosta interpretacija delavcev RDB, ki so se z mano pogovarjali," je odgovoril Marković.
V Markovićevi izjavi je omenjeno tudi, da mu je znano, da so trupla, poleg tistih, ki so jih vrgli v Donavo, zažgali, da pa o tem več ve general Dragan Ilić in da RDB in njen načelnik pri tem nista sodelovala. Med navzkrižnim zaslišanjem je Milošević namignil, da je priča to izjavo dala pod pritiskom srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića, nekdanjega načelnika RDB Gorana Petrovića in njegovega namestnika Zorana Mijatovića. Marković je na Miloševićevo vprašanje potrdil, da so mu vsi trije omenjeni ponudili imuniteto pred kazenskim pregonom v Srbiji in spremembo identitete, če obtoži Miloševića.
Sojenje že pred 30. septembrom?
Dan potem, ko je haaško sodišče odločilo, da se bo sojenje Miloševiću za vojne zločine na Hrvaškem in v BiH začelo 30. septembra, je predsednik sodišča Richard May danes omenil možnost, da bi se sojenje lahko začelo celo prej. Tožilec Nice je namreč pred začetkom današnje sodne razprave obvestil sodišče, da bi tožilci, če do začetka septembra ne bo rešen problem glede pričanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Zorana Lilića, lahko prej kot predvideno zaključili sojenje za zločine na Kosovu.
Londonski The Guardian pa danes piše, da bi lahko sojenje Slobodanu Miloševiću trajalo tudi še po letu 2004. Časnik namreč ocenjuje, da bi se lahko sojenje zavleklo zaradi Miloševićevega zdravstvenega stanja. Po prvotnem načrtu bi moralo haaško tožilstvo svoj del sojenja končati do maja prihodnje leto, nato pa bi se morala začeti Miloševićeva obramba. Celoten proces proti Miloševiću pa naj bi bil končan do leta 2004.
Po mnenju haaških zdravnikov je pri Miloševiću velika nevarnost infarkta, zaradi česar so mu predalgali, naj določi svojega namestnika. Po današnjem zaslišanju bo haaško sodišče prekinilo delo, saj se bodo začele poletne počitnice.
