Ameriški marinci bodo ostali v Faludži in nekdanji pripadniki iraške vojske bodo sodelovali z njimi, vendar pod ameriškim poveljstvom, je izjavil ameriški general Kimmit. "Vsa namigovanja, da predajamo odgovornost ali da se umikamo so očitno napačna," je dejal general Kimmit in dodal, da so nekdanji pripadniki Huseinove armade sami povabili ameriško vojsko na pomoč pri ohranjanju miru v Faludži po nekajtedenskih ostrih bojih.
Sicer se je mornarica koalicijskih sil na obrobju Faludže bojevala z uporniki, potem ko so se marinci umaknili s položajev v mestu. Na vzhodu mesta je bilo moč slišati nekaj eksplozij.
Cilj koalicijskih sil ostaja še vedno enak: odstraniti oborožene skupine, nadzorovati vso težko oborožitev, izročiti tuje borce in razorožiti upornike.
Nekdanji pripadnik republiške garde Sadama Huseina je povedal, da bodo po dogovoru o prekinitvi spopadov z ameriško vojsko oblikovali vojaško enoto, ki bo skušala stabilizirati razmere v Faludži. Enota naj bi pomagala predvsem iraškim varnostnim silam pri ohranjanju miru v mestu. "Želimo zagotoviti red in mir v mestu, in to brez ameriške prisotnosti," je povedal eden od ustanoviteljev.
Poveljnik ameriških marincev Brennan Byrne je sicer v četrtek sporočil, da je bil z oblastmi v sunitski Faludži dosežen dogovor, po katerem bodo marinci končali zasedbo in se umaknili s položajev v mestu. Nadzor nad Faludžo naj bi prevzele novo oblikovane iraške varnostne sile, znane kot Zaščitna vojska Faludže (FPA).
V Faludžo prispel iraški general
Nekaj sto prebivalcev Faludže je danes z velikim veseljem pričakalo generala nekdanje iraške vojske Jasema Mohameda, ki bo po umiku ameriških marincev zadolžen za zagotavljanje varnosti v tem sunitskem mestu. General Mohamed se je po prihodu v Faludžo odpravil na pogovore z ameriškimi marinci, ki so - po tri tedne trajajočem obleganju mesta in silovitih spopadih v zadnjih dneh - davi začeli umik iz Faludže.
Cheney in Bush o predaji oblasti iraškemu ljudstvu
Ameriški podpredsednik Dick Cheney pa je na novinarski konferenci povedal, da rok predaje oblasti iraškemu ljudstvu, določen za 30. junija, pomeni začetek predajanja suverenosti Iraku. Poudaril pa je, da bi iraški uporniki z napadi lahko poskušali zavleči rok predaje oblasti. "Menimo, da bo 30. junij odločilen datum za iraško suverenost in neodvisnost, kar pa pomeni, da nas v naslednjih dveh mesecih čaka naporno obdobje. Sovražnik se namreč zaveda, da bo njegov obstoj in delovanje po predaji oblasti težavnejše," je razložil Cheney.
Tudi ameriški predsednik Bush teži k temu, da se do 30. junija Iračanom preda žezlo, s čimer bi nova iraška vlada postala demokratična vlada. Kljub temu pa mnogo političnih analitikov meni, da bodo morale ZDA spremeniti strategijo predajanja oblasti, saj dvomijo, da bodo s sedanjim načrtom Iračani do 1. julija dejansko dosegli suverenost. ZDA imajo namreč že od začetka v načrtu, da novo iraško vlado skreirajo s pomočjo krajevnih strankarskih odborov, ki jih vodijo večinoma šiitski verski voditelji. Kritiki strategije ZDA menijo, da se ne bo moglo govoriti o iraški suverenosti, saj naj bi v Iraku ostalo kar 135 tisoč ameriških vojakov.
V Iraku ubit prvi Filipinec
V Iraku so zabeležili prvo filipinsko žrtev. V napadu upornikov je umrl filipinski delavec, zaposlen v Iraku, je povedala filipinska predsednica Gloria Arroyo. Moški, ki je bil zaposlen v zasebni korporaciji, je umrl v napadu na avtobus delavcev, je še povedala Arroyeva.
"Njegova identiteta je že potrjena, kljub incidentu pa ne bomo izvedli množične evakuacije filipinskih delavcev iz Iraka, imamo pa pripravljene ustrezne ukrepe, če se bo nasilje nadaljevalo," je povedala Arroyeva.
V Iraku je sicer zaposlenih okrog 3000 Filipincev, poleg tega pa je vlada poslala tudi 100 vojakov, policistov in zdravstvenih delavcev, ki naj bi pomagali pri stabilizaciji razmer v Iraku.
Powell pohvalil Blaira
Ameriški državni sekretar Colin Powell je ocenil, da bi francoski vojaki lahko varovali predstavnike Združenih narodov, ki bi nadzorovali prihodnje volitve v Iraku. V pogovoru za današnjo izdajo britanskega dnevnika The Times je Powell dejal, da v Iraku ne pričakuje francoskih bojnih enot, so pa druge oblike sodelovanja, za katere bi se Francija lahko odločila. Potrebna bo zaščita osebja ZN, ki bo nameščeno v Iraku, kjer bo skrbelo za registracijo volivcev in pripravo volitev prihodnje leto, je menil Powell.
Ameriški državni sekretar je sicer v omenjenem pogovoru dal jasno vedeti, da neposredno ne prosi za napotitev dodatnih britanskih vojakov v Irak, je pa namignil, da bi bila taka napotitev koristna. Obenem je priznal, da gredo koalicijske sile v Iraku skozi težke čase. Powell je tudi pohvalil britanskega premiera Tonyja Blaira, ki je po njegovih besedah izkazal izredno zavezanost temu, da bi v Iraku naredil pravo stvar.
Južna Koreja je medtem preložila sprejetje odločitve, kje v Iraku bo namestila svojih 3600 vojakov. Južnokorejski svet za nacionalno varnost, ki naj bi v četrtek sprejel omenjeno odločitev, je namreč sporočil, da za preudarno odločitev potrebuje več časa. Seul naj bi razmišljal o dveh mestih v severnem, kurdskem delu Iraka - Sulejmaniji in Erbilu.
