V na videz običajni štajerski družini se je za štirimi stenami dogajala ljubezen, ki to ni. Po poročanju Dnevnika in Slovenskih novic je moškega policiji prijavila žena. Leto pred prijavo je moža videla stopiti v otroško sobo, nato pa slišala škripanje postelje in vstopila.
V sobi je bila tema, prižgala je luč, mož pa ji je odvrnil, da s hčerko samo gledata nekaj na telefonu. Ko se je čez nekaj časa vrnila, je moža zasačila golega, ko si je oblačil spodnjice. Pod plazom njenih vprašanj jo je odpravil z besedami, da je zmešana.
Ker ji hči takrat zaradi očetovih groženj ni uspela razkriti ničesar, je žena moža opazovala tudi s prikritimi sredstvi in se prepričala, da je nekaj res hudo narobe. Ko je pridobljene dokaze predočila hčeri, je od nje le uspela dobiti priznanje, da njen mož spolno občuje z njo odkar je dopolnila 11 let.
Hči je na skrivaj uspela posneti pogovore z očetom. Posneti dokazi so bili dovolj, da je mati poklicala policijo, ki je februarja lani očetu odvzela prostost.
"Primerna kazen je gotovo pomembna tako za storilca, kot za žrtev, kot za družbo širše. Ker daje signal, da sistem na pravilen način procesira kazniva dejanja, ko se zgodijo," pojasnjuje Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo.
Predsednica okrožnega sodišča v Mariboru je za Večer pojasnila, da so obtoženemu sodili zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let in kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.
Tožilstvo je predlagalo 9 let in 10 mesecev enotne zaporne kazni, sodnica Janja Kranjc pa ga je obsodila na skupno devet let zapora.
"Glede na ustaljeno sodno prakso bi rekla, da je moralo iti za primer spolnega občevanja in da je zelo verjetno šlo za neko dlje časa trajajoče zlorabljanje," pravi Plesničarjeva.
Kar pomeni, da ne moremo potegniti vzporednice s predhodnimi podobnimi primeri, ki so v javnosti sprožili protest in ogorčenje.
"Kaznovanje je v sodobnih kazenskih postopkih namenjeno predvsem temu, da storilcu izrečemo ustrezno sankcijo, s katero bomo po eni strani izrazili primerno stopnjo ogorčenja nad njegovim ravnanjem, po drugi strani pa mu omogočili, da skozi proces rehabilitacije nekako pride do točke, ko kaznivih dejanj ne bo izvrševal več."
Sicer pa sodba še ni pravnomočna, zato ima obsojeni še vedno možnost pritožbe.