Manj plina v Ukrajino

Rusko energetski gigant Gazprom je omejil izvoz zemeljskega plina v Ukrajino. Dnevno ga bodo tako v sosednjo državo poslali za četrtino oziroma 40 milijonov kubičnih metrov manj kot doslej, je dejal predstavnik ruskega monoplista Sergej Kuprijanov.

Evropa posledic ne bo čutila, je dodal. "Gazprom je zanesljiv dobavitelj, vendar pa ne moremo in ne bomo zagotavljali plina brez plačila,“ je dejal.

Da Ukrajina res dobiva manj zemeljskega plina, je potrdilo tudi tamkajšne državno podjetje Naftogas, le da navajajo drugačne številke. Tako naj bi Rusija pošiljala 30 milijonov kubičnih metrov plina na dan manj, kar pa, trdijo, ne bo imelo nikakršnega vpliva na ukranjinske potrošnike.

Ruski spori s tranzitnimi državami

Evropa kar četrtino zemeljskega plina dobi iz Rusije, od tega 80 odstotkov preko Ukrajine. Zato je spor januarja 2006 še kako občutila.

Tranzitne države za plin plačujejo precej manj od tržne cene, kar želi Rusija - za zdaj le delno uspešno - preprečiti. Nanje zato pritiska z grožnjami o zmanjševanju količine poslanega plina, hkrati pa se zaveda, da mora v očeh Evrope igrati zanesljivo partnerico.

Najodmevnejši so spori z Ukrajino, ruski Gazprom je zato želel tamkajšnji plinovod kar odkupiti, a je iz Kijeva prišlo sporočilo, da privatizacije ne bo. Rusija se je odzvala s predlogom, da bi v Baltskem morju zgradili nov plinovod, ki bi Ukrajino popolnoma obšel. Izognil bi se tudi Belorusiji, s katero sicer Rusija nima hujših sporov, in Poljski, ki nikakor noče znižati cene prečrpavanja ruskega plina. To je za Moskvo še posebej boleče, saj se prav tam združita tako ukrajinski kot beloruski plinovod.

Na jugu se poskuša odvisnosti od ruskih energentov rešiti Turčija, ki želi iz tranzitne države postati država dobaviteljica nafte in plina. Spori zaradi plačevanja so že izbruhnili tudi med Rusijo in Gruzijo, kjer so zato prebivalci ostali v najhujši zimi brez ogrevanja.