V Washingtonu so se demonstranti na poziv organizacije ANSWER (Act now to stop War & End Rassism) ter študentskih, verskih in sindikalnih gibanj odpravili na pohod od Kapitola do bližnjega oporišča ameriških marincev ob reki Anacostia, da bi zahtevali, da njihovi "ljudski inšpektorji" dobijo neomejen dostop do vseh zalog orožja. Proteste proti vojni z Irakom so v ZDA pripravili tudi v San Franciscu, Kaliforniji in v Tampi na Floridi.
Mediji o nasprotovanju le redko
Protivojni protesti v ZDA sicer ne dobijo dovolj medijske pozornosti, ker so skoraj vsi politiki v Washingtonu trdno na strani predsednika, ali pa so se ugriznili v jezik, ko so lani Bushu podelili pooblastilo, da lahko sproži vojno. Protesti so tudi povsem nenasilni in z le malo aretacijami, kar je dodatna "ovira" za ameriške medije.
Argumenti za napad neprepričljivi
Po zadnji anketi raziskovalnega inštituta Pew kar 53 odstotkov Američanov meni, da Bushu doslej še ni uspelo pojasniti, zakaj je potrebno napasti Irak. Američani opažajo, da je na drugem koncu sveta veliko bolj nevarna Severna Koreja, ki že ima jedrsko orožje in izziva, Bush pa se obnaša skrajno pomirljivo. Po drugi strani v Iraku potekajo mednarodne inšpekcije, ki doslej še niso odkrile sledov obstoja biološkega, kemičnega ali jedrskega orožja, vendar Bush trdi, da je Irak kljub temu smrtno nevaren za Američane.
Neuravnotežena zunanja politika je v zadnjih dneh sprožila kritike tudi med konservativnimi komentatorji, republikanski senator John McCain pa je naravnost dejal, da je Severna Koreja večji problem kot Irak in da ne dobiva dovolj pozornosti. Sodeč po rezultatih ankete inštituta Pew se tega vse bolj zavedajo tudi povprečni Američani, ki bi vojno z Irakom večinoma podprli, če bi obstajali dokazi, da ima kemično, biološko in jedrsko orožje.
Pohodi tudi v Evropi
Poleg pohoda, ki ga je v Moskvi organizirala tamkajšnja komunistična stranka, so tudi po Veliki Britaniji organizirali protestna zborovanja proti ameriškim in britanskim načrtom za morebitno akcijo proti iraškemu režimu. V središču Londona je več tisoč prebivalcev pozivalo vladi, da ustavita grožnje z vojno proti Iraku, kakih tisoč mirovnikov pa je zasedlo vojaško oporišče Northwood na severu Londona. Podobne proteste so pripravili tudi v Manchestru in Glasgowu ter drugih večjih britanskih mestih. Na irskem letališču v Shannonu, ki ga uporablja ameriška vojska, se je zbralo kakih tisoč ljudi.
"Ne" vojni v Iraku je danes na poziv kakih 40 organizacij izreklo tudi več tisoč ljudi v Parizu, podobna zborovanja pa pripravljajo v kakih štiridesetih francoskih mestih. Protestniki obenem zahtevajo tudi "pravico" za Palestince. Več tisoč ljudi se je na protestih proti vojni zbralo tudi v nemških mestih Rostock in Tübingen, zborovanja pa so predvidena tudi v Kölnu in Hamburgu.
V Španiji so k demonstracijam proti vojni v Iraku pozvali miroljubne, politične in protiglobalistične organizacije ter sindikati. Protestniki naj bi se odpravili do vojaškega oporišča v predmestju Madrida, Torrejon, ki bi lahko služilo kot logistična podpora ob morebitnem posegu v Iraku. Protesti naj bi potekali pod geslom "Ustavimo vojno proti Iraku, še preden se začne!".
Med 5000 in 6000 ljudi pa je nasprotovanje posredovanju proti režimu v Bagdadu izreklo v švedskem Götteborgu, k protestu pa so pozvale levousmerjene in miroljubne organizacije.
Proti vojni v Tokiu
Na protivojnih demonstracijah v Tokiu pa se je zbralo več kot 2000 ljudi. Demonstracije v Tokiu so se začele s koncertom v parku v bližini četrti, kjer se nahajajo ministrstva, organizatorji pa napovedujejo, da bi lahko število udeležencev še naraslo, ko se bo po japonski prestolnici začel pohod. Podobne demonstracije so po navedbah organizatorjev napovedane tudi v drugih japonskih mestih.
Eden od organizatorjev demonstracij v Tokiu je poudaril, da ne nasprotujejo le vojni v Iraku, temveč od japonskega premiera Džuničira Koizumija zahtevajo, da se Japonska ne pridruži ZDA pri morebitni vojaški intervenciji v Iraku. Podobne demonstracije so po navedbah organizatorjev napovedane tudi v drugih japonskih mestih.
...in drugod po Aziji
Na Bližnjem vzhodu se je največ nasprotnikov vojne proti režimu v Bagdadu doslej zbralo v sirski prestolnici Damask, saj so jih našteli več kot 15.000. Pohodniki so izrekali tudi podporo boju palestinskega naroda proti izraelski zasedbi. Protestniki, med njimi so bili tudi Palestinci, so vzklikali gesla, uperjena proti ZDA. V Gazi, kjer se je že v petek v podporo režimu Sadama Huseina zbralo kakih 3500 Palestincev, so danes našteli kakih 4000 Palestincev. Ti so iraškega voditelja pozvali, naj napade Izrael, če bodo ZDA napadle Irak.
Nasprotovanje morebitnemu posegu v Iraku je izreklo tudi kakih 300 ljudi v Kairu. Ob okrepljenem spremstvu policije so protestniki v rokah nosili iraške in palestinske zastave ter med drugim vzklikali: "Sovraštvo Amerike se pretaka v naši krvi!" ter "Irak in Palestina sta arabska!".
Simbolične demonstracije proti morebitnemu posegu v Iraku so potekale tudi v večjih pakistanskih mestih, med drugim prestolnici Islamabad, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. Na transparentih protestnikov je med drugim pisalo: "ZDA so glavni pri proizvodnji orožja za množično uničevanje!" in "Vsi enotni proti vojni!".
