Mandela, nihče ni kot ti!

V Južnoafriški republiki (JAR) so se spomnili 11. februarja 1990, ko je nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, ikona boja proti apartheidu in Nobelov nagrajenec za mir, po 27 letih v zaporu znova stopil na svobodo. Odhod Mandele iz zapora Victor Verster nedaleč od Cape Towna je pomenil začetek konca apartheida v JAR.

Posnetek Mandele, kako z dvignjeno pestjo in s svojo tedanjo soprogo Winnie ob sebi zapušča zapor, v katerem je preživel zadnja leta svojega ujetništva, potem ko je bil kar 18 let v zloglasnem zaporu na otoku Robben, se je zapisal v zgodovino. Štiri leta pozneje, leta 1994, so sledile prve demokratične volitve v JAR in tudi uradna odprava apartheida.

V spomin na ta zgodovinski dogodek se je v nekdanjem zaporu Victor Verster zbralo na tisoče ljudi. Pridružili so se ji tudi številni vodilni akterji boja proti apartheidu, med drugim znani južnoafriški škof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu.

Tutu je Južnoafričane pozval, naj izkoristijo ta dan za spomin na dolgo pot, ki jo je njihova država prehodila v minulih 20 letih. "Na dan, ko je Nelson Mandela kot svoboden človek stopil iz zapora Victor Verster, je naš kolektivni duh poletel v višave. To je bil dan, ki je obljubljal začetek konca ponižanja," je dejal nadškof, a priznal, da veliko dela še čaka.

'JAR ostaja zavezana idealom Mandele'

Zbrana množica, opremljena z zastavami vladajočega Afriškega narodnega kongresa (ANC) in zastavami JAR, se je ob zmagoslavnem dviganju pesti in vzklikih "Amandla Awethu" (oblast ljudem), popularnega slogana boja za osvoboditev, simbolično sprehodila mimo ogromnega kipa Mandele ter skozi vhod v nekdanji zapor.

Danes 91-letnega Mandele, ki se zaradi slabega zdravja le še redko pojavlja v javnosti, na slovesnosti v nekdanjem zaporu ni bilo, se je pa udeležil večerne slovesnosti v južnoafriškem parlamentu, na kateri je imel govor sedanji predsednik JAR Jacob Zuma. Ob prihodu so ga poslanci navdušeno pozdravili z vzkliki "Mandela, nihče ni kot ti".

Zuma je v govoru o razmerah v državi poudaril, da JAR ostaja zavezana idealom Mandele o "demokratični in svobodni družbi, v kateri vsi ljudje živijo skupaj v harmoniji in imajo enake možnosti". Vlada si prizadeva zagotoviti "boljšo prihodnost za vse, bele in temnopolte", je zatrdil Zuma in napovedal, da bo "to leto, leto 2010, leto akcije", tudi v smislu premagovanja sedanje gospodarske krize.

Sodržavljane je Zuma še pozval, naj Mandeli v čast poskrbijo, da bo svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bo JAR gostila poleti, uspešno. "Predsednik Mandela je imel osrednjo vlogo pri tem, da je naša država dobila pravico, da gostuje ta velik dogodek. Zato moramo poskrbeti, da bo svetovno prvenstvo njemu v čast ogromen uspeh," je poudaril.

'Izbral je pot odpuščanja'

Obletnice so se medtem spomnili tudi v svetu. Britanski premier Gordon Brown je boj proti apartheidu označil kot "ključno politično vprašanje našega časa", Mandelo pa pohvalil kot "odpuščajočega, igrivega, skrajno dobrega in s plemenitim duhom, ki dviga svet".

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay, sicer Južnoafričanka, je ocenila, da je Mandela po izpustitvi iz zapora postal globalni voditelj, kakršnega je takrat potrebovala civilna družba po vsem svetu. "Mnogi, ki so prestali to, kar je prestal on, bi se zatekli k osebnemu maščevanju in rasnemu sovraštvu, on pa je izbral pot odpuščanja, demokracije in dobrega vladanja," je dejala.