Kraja Maldivov ali 'mi smo nedotakljivi'

Dosjeji, ki so jih izbrskali novinarji Projekta za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP), razkrivajo podrobnosti dogovorov, preko katerih odkrivajo, katere maldivijske otoke so zakupili, kdo in za koliko denarja. Obstajajo tudi dokazi, ki nakazujejo, da je v škandal vpleten tudi maldivijski avtoritativni predsednik Abdul Yameen.

V samo 18 mesecih je peščica maldivijskih uradnikov, s pomočjo predsednika, dala v zakup številne državne idilične otočke turističnim združbam, pri tem pa več milijard ameriških dolarjev ’pobasala’ v žep. Šlo je za drzno tatvino, in prav vsi, od lokalnih tajkunov do mednarodnih poslovnežev, so profitirali. No, vsi, razen Maldivijcev.

Javna podoba za omenjenim škandalom je Ahmed Adeeb, takrat vplivni minister za turizem, ki je bil nekaj časa tudi podpredsednik. V svoji kratki karieri, ki se je končala z obtožbami o terorizmu, korupciji in zlorabi položaja, je Adeeb s pomočjo groženj nadzoroval sistem podkupovanja in moči, kar je državo stalo skoraj 80 milijonov ameriških dolarjev (okoli 68 milijonov evrov).

Adeeb trenutno služi več desetletno zaporno kazen, saj je bil za nečedne posle že obsojen po nekaterih točkah obtožnice.

Novinarji so zbrali podrobnosti o več kot 50 otokih in potopljenih koralnih lagunah, ki so jih zakupili s prevaro, ki je trajala med letoma 2014 in 2015. Za primerjavo, v zadnjih štirih desetletjih je bilo na Maldivih zgrajenih le malo čez 100 letovišč.

Dogovori so se vršili brez javnega razpisa in so bili, po besedah nekdanjega državnega glavnega revizorja, nelegalni. Cene, ki so bile postavljene za zakup, so se gibale od nekaj sto tisoč do nekaj milijonov ameriških dolarjev na enoto.

Dokumenti, ki so jih pridobili novinarji, omenjajo številne družbe in posameznike. Papirji kažejo tudi na to, kdo je kdo med maldivijskimi turističnimi tajkuni in globalnimi skupinami poslovnežev ter velikimi korporacijami. Med resorti, ki so jih načrtovali ali tudi že gradili na otokih, so tudi mednarodno poznane znamke, kot so Waldorf Astoria, Westin in veriga Melia hoteli.

Iz sporočil, ki so jih pridobili z Adeebovega telefona, je razvidno, da je v akcijo vpleten najmanj en milijarder. Gre za singapurskega hotelirja Ong Beng Senga, kot tudi predstavnike njegovega podjetja, Hotel Properties Limited, ki je tako Adeebu kot predsedniku Yameenu ponujal namestitev v prestižnih hotelih.

Niyaz Ibrahim, nekdanji maldivijski glavni revizor, ki je iz države pobegnil leta 2016, pravi, da preiskava kaže na to, da so vsi, od vlade do lokalnih poslovnežev in tujih investitorjev, zavestno kršili klavzulo o turističnem zakonu, ki zahteva, da se otoke, ki so javna lastnina, odda le po odprtih javnih ponudbah. In zaradi tega so dogovori nelegalni. ’’Ne morejo reči, da za zakon niso vedeli,’’ je oster.

Predsednik Yameen se na vprašanja novinarjev ni odzval, prav tako odgovorov na vprašanja, ki so mu jih prenesli odvetniki, ni podal Adeeb. Novinarji so vprašanja naslovili tudi na Onga in njegovo podjetje, vendar odgovorov niso prejeli.

Kako se je začelo?

V središču dogajanja je bilo sodelovanje med Adeebom in Abdullom Ziyathom, takratnim direktorjem podjetja Maldives Marketing & Public Relations Corporation (MMPRC). Državno podjetje so ustanovili leta 2009, da bi promovirali državo kot turistično destinacijo, vendar je podjetje kmalu prevzelo vlogo, za katero ni bilo ustanovljeno – dajati otoke v zakup. Pri goljufijah sta sodelovala oba, bilo pa je čisto enostavno. Po zakonu, ki je bil takrat v veljavi, so lahko državne otoke dali v zakup le za razvoj turizma za obdobje največ 50 let in še to preko javno oznanjenih dražb. Omenjeno pravilo je bilo v veljavi od leta 1970, vendar sta Adeeb in Ziyath ugotovila, kako ga zaobiti.

Začelo se je maja 2014, ko so zainteresirani investitorji preprosto pristopili do obeh uradnikov ali pa se dobili z njunim posrednikom in se dogovorili za svoj lasten delček paradiža. Potem pa, raje kot da bi ministrstvo otok oddalo samo, je to storilo preko MMPRC. Plačilo je tako prejelo podjetje MMPRC, ministrstvo za turizem pa je ostalo praznih rok.

Večino denarja so nato Adeeb in njegovi pajdaši položili na osebne bančne račune, med njimi tudi na račun podjetja, ki so ga ustanovili ministrovi prijatelji. Nekaj denarja naj bi nato predsednikov zaupnik razdelil članom parlamenta, sodnikom in uličnim tolpam. Državna protikorupcijska komisija naj bi ugotovila, da je okoli milijon ameriških dolarjev romalo na bančni račun predsednika. Država pa je ostala praznih rok.

’’Ljudje, ki so profitirali, so bili direktno povezani z ministrom,’’ je novinarjem povedal poslovnež, ki je bil vpleten v poskus enega izmed dogovorov, ki pa ni želel biti imenovan. ’’Nekateri tujci so v državo prileteli samo, da so podpisali dogovor. Vsi so morali vedeti, da gre za nelegalen posel,’’ je še dodal.

Sedanji in bivši vladni uslužbenci trdijo, da je bila glavna oseba prevare predsednik Yameen. Omenjeno je iz celice potrdil tudi Adeeb, ki naj bi v času, ko je predsednik ’štel denar’, celo prevzel vodenje države.

Predsednik je sicer vsakršno vpletenost v prevare s prodajo otokov zanikal, kljub temu pa je naredil bore malo, da bi izničil korupcijo, ki so jo razkrili ob aretaciji Adeeba. Nov minister za turizem, Adeebova zamenjava, je javno zavrnil pozive k preklicu zakupov otokov. Po njegovem je treba obstoječe dogovore spoštovati.

Še več, predsednikovi privrženci v parlamentu so leta 2016 sprejeli amandma k zakonu o turizmu, ki je v celoti umaknil zahtevo za javne ponudbe pri zakupu otokov. Opozicija je omenjeno potezo označila za učinkovito ’legalizirano korupcijo’.

Omenjena sprememba je bila tako kontroverzna, da je celo predsednikov polbrat, bivši diktator Gayoom, javno izrazil nestrinjanje. Zdaj sedi v zaporu.