Tujina

Makedonski parlament za decentralizacijo

Skopje, 12. 08. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Makedonski parlament je sprejel sporni zakon o decentralizaciji, vendar opozicijski poslanci niso glasovali. T.i. Krizni štab že na delu.

Predlog nove upravne ureditve je zadnji korak k uresničevanju mirovnega sporazuma iz Ohrida, s katerim so se pred tremi leti končali spopadi v državi.

Opozicije na glasovanju ni bilo, tako da je bilo proti sprejemu zakona le sedem poslancev od skupno 61 (Foto: Reuters)
Opozicije na glasovanju ni bilo, tako da je bilo proti sprejemu zakona le sedem poslancev od skupno 61 (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Več ugodnosti za Albance

Albancem sprejeti zakon prinaša kar nekaj ugodnosti
Albancem sprejeti zakon prinaša kar nekaj ugodnosti FOTO: Reuters

Nova upravna ureditev med drugim predvideva dvojezičnost v Skopju, kar pomeni, da bodo vsi javni napisi tako v albanskem kot v makedonskem jeziku, Albanci pa bodo na mestnih uradih lahko uporabljali materni jezik. Po novem bodo namreč nekatera naselja, kjer živi pretežno albansko prebivalstvo, priključena skopski upravni enoti, s tem pa bodo Albanci presegli 25-odstotni prag, ki je pogoj za uvedbo dvojezičnosti. V Strugi, kjer so bili doslej v večini Makedonci, pa bo po priključitvi sedmih okoliških albanskih vasi postalo večinsko albansko prebivalstvo. Nova ureditev predvideva tudi prenos določenih pristojnosti z vlade na lokalne institucije, albanska manjšina pa bo imela večji nadzor nad občinami, v katerih so Albanci v večini. Število občin se bo v skladu z novo upravno organizacijo zmanjšalo s 123 na 80 oziroma na 76 do leta 2008.

Opozicija in civilne pobude zelo proti

Mednarodni opazovalci so makedonske oblasti posvarili, da bi lahko zamude pri uresničevanju ohridskega mirovnega sporazuma vodile v nove etnične konflikte v državi. Mednarodna krizna skupina je ocenila, da je sprejetje zakona o decentralizaciji preizkus zavezanosti države k razreševanju medetničnih napetosti.

Opozicijske stranke in številne makedonske civilne pobude novi upravni ureditvi Makedonije ostro nasprotujejo, saj se bojijo, da bi to lahko vodilo do razcepa države na dve etnični republiki. Opozicija nadaljuje zbiranje podpisov, potrebnih za razpis referenduma o novem zakonu. Za razpis referenduma je potrebnih 150.000 podpisov, po nepotrjenih informacijah pa so jih doslej zbrali 70.000. Rok za zbiranje podpisov se izteče 23. avgusta.

Zakon je že pred sprejetjem močno razburil makedonsko javnost in podžgal medetnične napetosti. V minulih tednih so tako v več delih države potekali protesti, nekateri od njih so bili tudi nasilni. Večetnično mesto Struga, ki leži ob Ohridskem jezeru na jugozahodu Makedonije, je bilo tako pred dvema tednoma prizorišče nasilnih protestov, na katerih so protestirali proti vladnemu načrtu nove teritorialne organizacije države. V spopadih med protestniki in policijo je bilo ranjenih okoli 40 ljudi, med njimi 20 policistov in predstavnik Evropske unije.

Krizni štab že pričel izvajati določila Listine

Kot odgovor na sprejetje spornega zakona o teritorialni organiziranosti v makedonskem parlamentu, se je tako imenovani Krizni štab za preživetje Struge odločil, da bo začel izvajati določila Listine za neodvisnost Struge in tako objavil civilno nepokorščino ter radikalizacijo odpora.

V listini je zapisano, da se bodo prebivalci Struge vzdržali glasovanja na prihajajočih lokalnih volitvah, da ne bodo organizirali nobene kulturne ali športne prireditve, civilno nepokorščino pa bodo izražali z miroljubnimi protesti in blokadami cest. Predsedstvo vladajoče socialdemokratske stranke (SDSM), s sedežem v Strugi, je sporočilo, da se je odločilo za moratorij na vse dejavnosti. Krizni štab za preživetje Struge pa je še sporočil, da predstavniki SDSM in Liberalne demokratske stranke podpirajo odločitev štaba.

SORODNI ČLANKI