Po izstopu Demokratske stranke Albancev (DPA) iz vladne koalicije, je makedonska vlada uspela doseči dogovor z opozicijo, tako da bo kot manjšinska vlada delovala do vrha zveze Nato v začetku aprila, ko pričakuje vabilo v zavezništvo.
Zunanji minister Antonio Milošoski je omenjeno sporočil po srečanju voditeljev parlamentarnih strank VMRO-DPMNE, DPA in opozicijske albanske Demokratične unijo za integracijo (DUI), premierja Nikole Gruevskega, Menduha Thacija in Alija Ahmetija ter podpredsednikov opozicijske socialdemokratske SDSM Igorja Ivanovskega in Janija Makradulija.
"Vlada bo v prihodnjih dveh do treh tednih do vrha Nata v Bukarešti še naprej delovala kot manjšinska vlada," je povedal Milošoski po omenjenem srečanju in dodal, da so se dogovorili, da bo ta vlada imela podporo v parlamentu.
Povedal je še, da bodo ministri DPA ostali v vladi do oblikovanja nove vlade ali predčasnih parlamentarnih volitev ter da sta dogovor podprli tudi opozicijski DUI in SDSM. Vodja DUI Ahmeti je ob tem dodal, da bodo po vrhu Nata, ki bo od 2. do 4. aprila v Bukarešti, sporočili, kaj je zanje bolj sprejemljivo - široka koalicija ali predčasne volitve.
Spor glede pravic
Vlada je zapadla v krizo, potem ko je izvršni odbor DPA sprejel odločitev o odhodu iz vlade zaradi spora glede pravic albanske manjšine. DPA je med drugim zahtevala izplačilo pokojnin pripadnikom Albanske osvobodilne armade v času oboroženega konflikta leta 2001 in razglasitev albanščine za uradni jezik na celotnem ozemlju Makedonije in ne samo v občinah, kjer je več kot 20 odstotkov Albancev, kot določa Ohridski sporazum. Zahtevali so tudi priznanje Kosova. Z odhodom DPA pa je vlada zgubila tesno večino 61 poslancev v 120-članskem parlamentu.
Pred pogovori z voditelji parlamentarnih strank se je Gruevski danes sestal z makedonskim predsednikom Branko Crvenkovskim in koalicijskimi strankami. "Ne bom dovolil, da bi kak politik ali stranka škodil interesom Makedonije in njenih državljanov," je ob tem poudaril Gruevski.
Sporno ime Makedonija
Na vrhu v romunski prestolnici bo zavezništvo odločalo o širitvi. Po pričakovanjih naj bi v članstvo povabili Hrvaško, Albanijo in Makedonijo. Pri slednji se zna zaplesti, saj Grčija vztraja pri rešitvi vprašanja ustavnega imena Makedonije. Ker večina držav članic vztraja, da je za stabilnost v regiji potrebna širitev z vsemi tremi državami naenkrat, grška grožnja z vetom grozi širitvenemu procesu nasploh.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.