Avtor prispevka: Valentin Areh
Mahmud Abas, ki je nekoč veljal za radikalnega palestinskega aktivista, ki pa se je z leti spremenil v zmernega in preudarnega politika, je bil s prepričljivimi 62 odstotki izvoljen za Arafatovega naslednika. Skrajne palestinske organizacije so napovedale, da bodo trn v peti novega palestinskega predsednika, ki je te dni napovedal začetek novih mirovnih pogajanj z Izraelom. Palestincem Abas obljublja ustanovitev neodvisne palestinske države z Jeruzalemom kot prestolnico.
"Mislimo, da je izbira Abasa jasnejša kot kdaj koli: ali bo pomagal teroristom ali pa palestinskemu ljudstvu," je mnenje Daniela Tauba z izraelskega zunanjega ministrstva.
Skušal zanikati holokavst
Abas, znan tudi kot Abu Mazen, se je rodil leta 1935 v mestu Safed v Galileji in konec 40. let s sto tisočimi Palestinci pristal kot begunec v Siriji. Ob Jaserju Arafatu je bil eden od ustanoviteljev Palestinskega osvobodilnega gibanja, ki se je boril proti obstoju izraelske države. Kot finančnik je zbiral denar za gverilske napade na izraelske vojake in teroristične napade na izraelske civiliste. Končal je študij prava in leta 1981 v Moskvi tudi svoj kontroverzni doktorat. Kontroverzni zato, ker je doktorsko disertacijo izdelal s tezo o teoriji zarote in poskušal zanikati holokavst.
Zapisal je: "...Zgodovinarji so pretiravali s trditvijo, da so nacisti ubili 6 milijonov Judov. V resnici so jih ubili manj kot milijon..." in še "... ustanovitev Izraela je bila sionistično nacistična zarota. Nacisti in Judje so se skrivoma sporazumeli o ubijanju Judov, zato da bi v svetu spodbudili sočutje do Judov in tako omogočili nastanek države Izrael..."(Vir: The Other Side: The Secret Relationship Between Nazism and Zionism, Moskva, 1981, doktorska disertacija, v uvodu.)
Kasneje je Abas kot zmerni politik umaknil svoje izjave in trdil, da je bil ob izdelavi doktorata še v vojni z Izraelom. Spremenil je mnenje in izjavil, da danes ne bi več zapisal takšnih trditev, saj je bil po njegovem mnenju holokavst nekaj grozljivega.
Vrnil se je v velikem slogu
Abas je v osemdesetih letih prepričal Arafata, da je začel mirovna pogajanja z Izraelom. Sodeloval je pri oblikovanju mirovnega sporazuma med Palestinci in Izraelci sprejetega leta 1993 v Oslu. Arafat ga je imenoval za notranjega ministra, leta 2003 pa je postal tudi predsednik palestinske vlade. Zavzemal se je predvsem za nova mirovna pogajanja z Izraelci in zahteval od skrajnih palestinskih milic, da končajo teroristične napade in položijo orožje. Z Arafatom je prišel v oster spor potem, ko mu kot premieru Arafat ni hotel izročiti nadzora nad palestinskimi varnostnimi silami. Abas je zato protestno odstopil s položaja predsednika vlade. Pred tednom dni pa se je v velikem slogu znova vrnil v politiko.
