19. avgust, Jeruzalem, eksplozija na avtobusu, polnem izraelskih potnikov. 20 mrtvih, 100 ranjenih. Palestinski premier Mahmud Abas obsoja ta grozljiv napad, ki ni v interesu Palestincev. Varnostni službi je ukazal, naj začne preiskavo in ustrezno ukrepa proti storilcem. Obsoja takšna dejanja, ki ogrožajo mir in mirovni proces, še dodaja Abas.
Mahmud Abas ali Abu Mazen je prvi palestinski premier in njegova politika ni dvotirna: želi mir, predvsem pa palestinsko državo. Šele po njegovem imenovanju konec aprila, imenoval ga je palestinski voditelj Jaser Arafat, je bila mednarodna skupnost pripravljena predstaviti nov bližnjevzhodni mirovni načrt.
Prav zaradi vprašanja razdelitve pooblastil Arafat nove vlade le ni potrdil tako zlahka. Abasu je navsezadnje uradno pripadla notranja politika, Arafatu pa zunanja in varnostna. Dejansko, ugotavlja večina analitikov, je ostalo približno tako, kot je bilo med mirovnimi pogajanji v 70. in v 90. letih. Zadržani pravnik in doktor zgodovine Abu Mazen je zaradi svojega odličnega poznavanja razmer v Izraelu pripravljal pogajalske predloge. Jaser Arafat - persona in voditelj - je sprejemal odločitve.
Izraelski zunanji minister Silvan Šalom meni, da bi bilo imenovanje Abu Mazna lahko korak v pravo smer in bi morda lahko znova sedli za pogajalsko mizo. Ne zato, ker je po dvajsetih letih življenja v izgnanstvu v Siriji, kamor je po ustanovitvi Izraela prebegnil kot 13-letni deček, leta 1965 skupaj z Arafatom ustanovil gibanje Fatah, srčiko Palestinske osvobodilne organizacije. Temveč zato, ker je kot eden prvih visokih palestinskih predstavnikov priznal Izrael. In ker se je pripravljen sestati s Šaronom kadarkoli: danes, jutri, pojutrišnjem ali pa včeraj. S tem nimam nobenih težav, pravi Abas.
In res je bil prav Abas prvi palestinski predstavnik, ki se je po skoraj treh letih na štiri oči sestal z izraelskim premierom Šaronom. Na junijskem vrhu v jordanski Akabi se je zdelo, da sprti strani druga drugo razumeta. Izraelski premier Ariel Šaron je dejal, kar se tiče nezakonitih naselbin, da je Izrael družba, ki živi po zakonih. In zato bodo nemudoma umaknili nezakonite naselbine. Palestinski premier Abas je odgovarjal, da se ne strinjajo s terorizmom in nasiljem proti Izraelcem. Ta sredstva niso v skladu z njihovimi verskimi in moralnimi prepričanji. Ravno obratno, so v nasprotju z njihovimi željami o neodvisni državi.
Doma so Abasa čakali ogorčeni skrajneži in sumničavi volivci. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ga podpirajo le trije odstotki palestinskih volilnih upravičencev, čeprav so Abasove zahteve jasne. Zahteva umik izraelske vojske s palestinskih ozemelj, rušenje izraelskih naselbin in izpustitev vsaj polovice od okoli 6 tisoč palestinskih političnih zapornikov. Za Izrael preveč, za Palestince premalo. Prav zaporniki so postali eden najbolj priročnih izgovorov za novo nasilje skrajnih palestinskih organizacij, ki so ta teden dokončno prekršile trimesečno premirje. 68-letni Abas je na koncu svoje skoraj 40-letne politične poti spet na začetku.
