Kot je dejal, se Madžarska zaveda, da bi nekateri od teh pogovorov lahko bili težki, vendar ima dovolj potrpljenja in je pripravljena na "zelo izčrpna" pogajanja. Slovaška se je na ta zakon zelo ostro odzvala. "Na žalost ugotavljam, da je madžarski parlament sprejel zakon z eksteritorialno pristojnostjo brez soglasja Slovaške republike. To je za nas nesprejemljivo in ne bomo dovolili uporabe zakona na našem ozemlju," je dejal slovaški premier Mikulaš Dzurinda. Po neuradnih podatkih naj bi Bratislava pripravljala "protizakon", ki bo preprečil sprejetje madžarskih predpisov za etnične Madžare, ki so slovaški državljani.
Sprejetje tega zakona, ki pripadnikom madžarskih manjšin v sosednjih državah (Sloveniji, Romuniji, Slovaški, SČG, Hrvaški in Ukrajini) dodeljuje razne ugodnosti, je prineslo nove napetosti v slovaško-madžarske odnose, vendar je slovaški predsednik Rudolf Šuster kljub temu izrazil upanje, da bodo problem rešili na bilateralnih pogovorih. S tem se je strinjal tudi zunanji minister Kovacz.
Zakon ogroža tudi stabilnost slovaške vladne koalicije, katere pomemben del je Stranka madžarske koalicije (SMK), ki zastopa polmilijonsko madžarsko manjšino. "V primeru, da bo Slovaška sprejela protizakon, se bomo odzvali zelo odločno," je po navedbah agencije Tanjug dejal namestnik slovaškega premiera Pal Čaki, ki prihaja iz stranke SMK.
V skladu z zakonom, ki ga je Madžarska sprejela 19. junija 2001, v veljavo pa je stopil 1. januarja lani, je približno 3,5 milijona Madžarov v sosednjih državah uživalo različne ugodnosti in finančne podpore na področju izobraževanja, dostopa do kulturnih dobrin, štipendij, socialnega varstva in zdravstva, brezplačnih prevozov in zaposlovanja. Zakon je povzročil številne proteste sosednjih držav in zadržanost Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zato je madžarski parlament v ponedeljek sprejel dopolnilo tega zakona, vendar Slovaške s tem ni zadovoljil.
