"Gre za princip, ki temelji na mednarodnem pravu: jurisdikcijo lahko država izvaja le na svojem ozemlju in nad svojimi državljani. Vsi elementi državne zakonodaje, ki imajo učinke tudi na sosede, zahtevajo potrditev države, ki jo ti elementi zadevajo," je v sporočilu za javnost poudaril visoki komisar OVSE za manjšine Rolf Ekeus.
Sporni zakon, ki je stopil v veljavo 1. januarja lani, je povzročil številne proteste sosednjih držav in zadržanost Evropske unije in OVSE. Nova madžarska vlada je dopolnila sprejela, da bi te kritike pomirila.
Slovaška, kjer živi kakih 530.000 Madžarov, je že pred tem dopolnila zakonu označila za nezadovoljive, danes pa njihovo sprejetje obžalovala. "Zakon, ki ima učinke izven ozemlja Madžarske, je za Slovaško nesprejemljiv," je izjavil tiskovni predstavnik slovaškega premierja Mikulaša Dzurinde.
Dopolnilo zakona med drugim določa, da bo Madžarska, če bo to zahtevala katera od sosednjih držav, z njo sklenila poseben dvostranski medvladni sporazum glede pomoči madžarski manjšini pri izobraževanju in kulturnem udejstvovanju. V skladu z dopolnilom so iz preambule zakona umaknili besedilo o "enotnem madžarskem narodu", ki mu pripadajo tudi prebivalci sosednjih držav madžarskega rodu, namesto njega pa zapisali, da so "povezani z madžarsko kulturno dediščino".
V skladu z zakonom, ki ga je Madžarska sprejela 19. junija 2001, je status pripadnikov madžarske manjšine v šestih sosednjih državah (Sloveniji, Hrvaški, Slovaški, Srbiji in Črni gori, Romuniji, Ukrajini) med statusom turista in državljana. Tako približno 3,5 milijona Madžarov uživa različne ugodnosti in finančne podpore na področju izobraževanja, dostopa do kulturnih dobrin, štipendij, socialnega varstva in zdravstva, brezplačnih prevozov in zaposlovanja. Na ozemlju sosednjih držav pa zakon predvideva tudi spodbujanje gospodarske in kulturne dejavnosti madžarske manjšine. Ta zakon sicer ne velja za članice EU, spremenjeni zakon pa bo za Slovenijo in Slovaško veljal le do njunega članstva v EU.
