Nemčija ne more ponuditi zatočišča vsem beguncem, ampak zgolj tistim, ki so upravičeni do zaščite, je v svojem tedenskem nagovoru danes dejala kanclerka Angela Merkel.
"Jasno moramo dati vedeti, da tisti, ki so upravičeni do zaščite, to zaščito pri nas tudi dobijo; tisti pa, ki niso upravičeni, ki k nam pridejo iz povsem ekonomskih razlogov, bodo morali našo državo zapustiti," je dejala Merklova.
Evropa mora po mnenju Merklove pripomoči k reševanju globalnega izziva v povezavi z begunci. "Za Evropo to pomeni, da moramo seveda predvsem zaščititi svoje zunanje meje, zaščititi jih skupaj, da bi vzpostavili red pri priseljevanju v Evropo."
To pomeni tudi, je še dejala kanclerka, da moramo prevzeti večjo odgovornost za države, kjer se nahajajo vzroki, ki te ljudi silijo v beg, ali v katerih je veliko beguncev, kot so Libanon, Jordanija in Turčija.
Zadnja javnomnenjska raziskava v Nemčiji je pokazala, da velik dotok beguncev vse več Nemcem povzroča skrbi. Merklova se je zato v svojem nagovoru dotaknila tudi tega vprašanja. "Verjamem, da imajo ljudje pravico postavljati vprašanja in jih tudi postavljajo. Gre namreč za nekaj, česar v Nemčiji v tem obsegu doslej nismo poznali," je pojasnila.
Integracijo beguncev je Merklova označila za veliko nalogo. In spričo njene razsežnosti je treba omogočiti tudi prostor za razpravo.
V Avstriji skupina beguncev, ki so hodili po cesti, vpletena v hudo nesrečo
Iz Avstrije poročajo o tragediji, ki se je zgodila v bližini zavetišča za begunce v kraju Mühlheim am Inn. Tam je sinoči 61-letna voznica na nepreglednem in slabo osvetljenem odseku ceste, zapeljala v skupino beguncev, ki so ji prišli nasproti po njenem voznem pasu.
Skupina ljudi je bila peš na poti v Nemčijo. Vozilo je zadelo štiri ljudi. Umrla je 38-letna ženska iz Afganistana, njena 12-letna hčerka in 20-letni sorodnik sta hudo poškodovana, prav tako je hudo poškodovan še 22-letni Pakistanec. Koliko ljudi je hodilo v skupini, policija sicer ne ve, saj so se razbežali. Voznica ni bila poškodovana, prav tako v krvi ni imela alkohola.
Župan Salzburga pozval na pomoč
Avstrija medtem ostaja tranzitna država za begunce, na poti v Nemčijo, dnevno jo prečka tudi več tisoč ljudi. Ena od njihovih osrednjih postaj je Salzburg. A župan Mozartovega mesta opozarja, da so z močmi in kapacitetami na robu, svari, da je njegovo mesto blizu tega, da zdrsne v kaos, poroča krone.at.
Pozval je k začetku izvrševanja načrta, da se begunce in migrante popisuje že na vstopnih točkah v EU, torej v južni Evropi in se jih nato razdeli po Evropi. Dejal je, da so običajno do skrajnega kotička zasedene vse kapacitete, ki jih ima na razpolago mesto, in da to dolgoročno enostavno ni več vzdržno.
Z močmi so na robu tudi mestne službe, kot še navaja krone.at, se 200 delavcev ukvarja samo s čiščenjem smeti. Kakšni bodo stroški, župan še ne ve, a prišteti jim bo moral še izpade prihodka od podzemnih garaž in drugih krajev, ki so zdaj namenjeni za zatočišča beguncev.
Mesto, ki je bilo prej znano po turistih, je zdaj znano po beguncih, tarna župan. Prav tako pa mesto še naprej ostaja brez redne železniške povezave z Münchnom, ki so jo prekinili prav zaradi navala beguncev.
Madžarska bi zaprla mejo
Madžarska bi lahko že v nedeljo zaprla mejo s Hrvaško, danes poroča hrvaški Jutranji list. Časnik ob tem navaja, da je več kot tri metre in pol visoka ograja že postavljena, oblasti pa sedaj nameščajo še bodečo žico. Madžarska tako uresničuje svojo namero, da spričo velikega navala beguncev v Evropo popolnoma zapre svojo mejo s Hrvaško.
Ograja je torej že postavljena, madžarski vojaki pa sedaj ob vznožju ograje vzdolž celotne meje s Hrvaško postavljajo bodečo žico. Dela potekajo pri madžarsko-hrvaškem mejnem prehodu Beremend-Baranjsko Petrovo Selo, podobno pa je tudi ob meji v hrvaški Podravini, v občini Gola in pri Botovu.
Madžarski vojaki že več kot dva tedna pospešeno postavljajo ograjo med državama članicama Evropske unije, po neuradnih informacijah Jutarnjega lista pa je zaključek del kot tudi popolno zaprtje meje predvideno ta konec tedna, najverjetneje v nedeljo.
Preko uradnega mejnega prehoda Baranjsko Petrovo Selo in nezakonitega prehoda Botovo je v minulih dveh tednih na Madžarsko vstopila večina od prek beguncev, ki so na Hrvaško predhodno prišli iz Srbije. Prehod Botovo jih je doslej prečkalo več kot 50.000, še navaja hrvaški dnevnik.
Po zaprtju meje bodo lahko begunci na Madžarsko vstopali le še prek uradnih mejnih prehodov. Pričakovati je, še piše Jutarnji list, da se bodo begunci preusmerili na mejni prehod Goričan oziroma Letenye (Letina) na madžarski strani, ki sicer leži tudi v bližini meje s Slovenijo.
Kot so pozno v petek sporočile hrvaške oblasti, je število beguncev, ki so doslej vstopili na Hrvaško, preseglo 100.000.
Hrvati bi sklepali dogovore s Slovenijo
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je dejal, da se bo Hrvaška v primeru zaprtja meje z Madžarsko temu hitro prilagodila, tudi v dogovoru s Slovenijo, ki da na "operativni ravni že obstaja". Hrvaški časnik Jutarnji list je poročal, da bi lahko Madžarska že v nedeljo zaprla mejo s Hrvaško, kjer že stoji ograja, nameščajo še bodečo žico.
Na novinarsko vprašanje, ali se je na Hrvaškem govorilo o scenariju v primeru, da Madžarska zapre meje, je Ostojić odgovoril, da je bilo podobnih napovedi v preteklosti že veliko, pri tem pa ocenil, da je v tej zadevi ključna Nemčija in ne Madžarska, oziroma druge države, ki bi se odzvale po načelu verižnega učinka.
"Če bi se taki scenariji zgodili, se bomo seveda dogovorili s kolegi iz Slovenije, na operativni ravni to že obstaja (...) Seveda smo se dogovorili tudi o poteh," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal hrvaški minister.
Slovenija sicer pričakuje, da bi se lahko prihod prebežnikov v Slovenijo v kratkem povečal, še posebej če bo Madžarska dejansko zaprla mejo s Hrvaško za begunce, s čimer bi se begunski tok preusmeril proti Sloveniji. Nov val naj bi bil po pričakovanjih nekaterih zahtevnejši od prvega, ko je v Slovenijo v nekaj dneh prišlo več kot 3600 prebežnikov.
Na ministrstvu za notranje zadeve sicer trenutno nimajo informacije glede morebitne spremembe migracijskega toka. "Skupnega načrta s Hrvaško ni, imamo pa stike na operativni ravni," so sporočili. Prav tako so v stikih z ostalimi sosednjimi državami, pozorni so na vsa dogajanja v regiji, jih intenzivno spremljajo in se pripravljajo na morebiten prihod večjega števila migrantov, so zapisali.
"Aktivnosti potekajo skladno z že predstavljenimi načrti, vzpostavili smo večje kapacitete tako za sprejem kot za nastanitev migrantov. Pripravljamo se na različne možnosti, naredili bomo vse, da obvladamo morebiten prihod večjega števila migrantov," so še dodali.
Ostojić je v Opatovcu, kjer je danes obiskal tamkajšnji sprejemni center za begunce, komentiral tudi kritike madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki jih je ta izrekel na račun hrvaškega premierja Zorana Milanovića, češ da želi škoditi Madžarski. Orban je najslabša podoba Evropske unije, saj gre za premierja države, ki se ograjuje z žico, ne samo proti Srbiji, ki ni članica EU, ampak domnevno z napako tudi proti Sloveniji, pa tudi proti Hrvaški, je prepričan Ostojić.
Madžarsko namero o zaprtju meje je danes v Dubrovniku, kjer se je udeležil shoda hrvaških socialdemokratov (SDP), komentiral tudi premier Milanović. Kot je dejal, se ne boji, da bi prišlo do popolnega zaprtja madžarske meje ne glede na to, da naj bi Madžari že v nedeljo dokončali ograjo ob meji s Hrvaško. Begunci bodo bodečo žico "pojedli z zobmi", je po poročanju Hine izjavil Milanović.
Premier je sicer prepričan, da je treba problem glede beguncev rešiti v Turčiji in Grčiji. Hkrati je zanikal informacije, da so na Prevlako poslali 160 pripadnikov specialnih enot policije rekoč, da "HDZ širi paniko". So pa dali črnogorskim oblastem jasno vedeti, da naj na mejo ne pošiljajo ljudi, je še dejal.
