Na grško-makedonski meji se odvijajo tragedije. Številni izmučeni ljudje čakajo na vstop v Makedonijo, pri tem pa so jih ujele nevihte in nizke temperature.
Tudi Makedonija razmišlja o gradnji zidu
Makedonija razmišlja o gradnji zidu na meji po vzoru Madžarske, da bi na ta način zajezila val beguncev z juga, je danes izjavil makedonski zunanji minister Nikola Poposki. V pogovoru za madžarski poslovni tednik Figyelo je dejal, da bo Makedonija potrebovala tudi neke vrste fizično zaščito, čeprav to ne bo dolgoročna rešitev. Kot je dejal, bo Makedonija potrebovala "ali vojake ali zid ali kombinacijo obojega".
Pojasnil je, da si Makedonija zelo prizadeva, da bi registrirala vse migrante. Vendar ko poskuša izpolniti to, kar od nje pričakujejo partnerji iz EU, "ko poskuša nadzirati mejo in zaustaviti ljudi, takoj naletimo na negativen mednarodni odziv", je dejal Poposki.
Makedonija je sicer v ponedeljek zabeležila rekorden dnevni priliv sirskih beguncev - čez mejo jih je prišlo kar 7000.
Madžarska vojska na mejo s Srbijo?
Madžarska vojska naj bi že začela z vojaškimi vajami, na katerih se pripravlja na morebitno nalogo na južni meji. Uradna Budimpešta namreč načrtuje napotitev vojske na mejo s Srbijo, saj tako želi ustaviti prihod novih beguncev v državo. Vojaki bi nudili pomoč policistom, ki ob bodeči žici in ponekod celo zidu, lovijo ljudi, ki skušajo prek Madžarske doseči druge evropske države. Iz madžarske urada premierja pa sporočajo, da bo gradnja ograje na meji s Srbijo končano mesec pred iztekom roka.
PREBERITE ŠE: 14 sirskih beguncev je iz Madžarske prikorakalo v Slovenijo.
Avstrija na robu svojih zmožnosti
Avstrija je danes priča novemu večjemu valu beguncev, saj je samo ponoči iz Madžarske v državo vstopilo več kot 3000 beguncev, ki so trenutno na mejnem prehodu Nickelsdorf. Kot so ob tem sporočili pristojni avstrijski organi, so ekipe, ki pomagajo, na robu svojih zmožnosti. Samo med polnočjo in tretjo uro zjutraj je na mejni prehod Nickelsdorf na avstrijskem Gradiščanskem prispelo več kot 1700 beguncev.
Zaradi velikega števila beguncev se v Avstriji že soočajo s težavami pri zagotavljanju ustreznega transporta zanje, saj si večina želi naprej v Nemčijo. Prav danes naj bi sprejeli odločitev o morebitni uvedbi dodatnih izrednih vlakov.
Na vlak za Nemčijo npr. čaka tudi skupina beguncev na graški železniški postaji. Te so davi skupaj s še 300 begunci z avtobusi pripeljali iz Nickelsdorfa na avstrijsko Štajersko. Več kot polovica je lahko prestopila na vlak, ostale so pripeljali na območje Graškega sejma, kjer so postavili zasilne postelje, beguncem pa ponudili zajtrk. Območje morajo sicer do poldneva zapustiti.
Človekoljubne organizacije pričakujejo, da se bo val beguncev proti Avstriji nadaljeval tudi v prihodnjih dneh. 15. septembra bo namreč na Madžarskem začela veljati zaostrena zakonodaja o zaščiti meje in migraciji, zaradi česar želijo številni še pred tem datumom zapustiti državo in vstopiti v Avstrijo.
Danci beguncem preprečujejo pot na Švedsko
Danske oblasti so včeraj zaprle avtocesto, ki vodi iz Nemčije v njihovo državo, saj je okoli 300 oseb, med njimi tudi številni otroci, korakalo v smeri Švedske. Najprej so jih policisti skušali spoditi s ceste. "Skušamo se pogovoriti z njimi in jim pojasniti, da hoja po avtocesti ni dobra ideja," je dejala tiskovna predstavnica policije.
Policisti so od železniškega operaterja zahtevali, da do nadaljnjega ustavi tudi železniški promet na relaciji Nemčija–Danska.
Na novinarsko vprašanje, ali ne gre v teh primerih za kršenje schengenskega režima, so danski policisti odgovorili, da gre za začasno rešitev, ki je odziv na izredne razmere.
V mesto Rødby sta včeraj s trajektom prispela dva vlaka, na katerem je bilo okoli 240 beguncev, ki so pripotovali iz Nemčije, želeli pa so nadaljevati pot na Švedsko. Policisti so zahtevali, naj izstopijo iz vlaka, a so begunci to zavrnili. Okoli 100 tujcev je nato izstopilo iz vlaka, ki je bil še vedno na trajektu, nato pa so jih policisti prepeljali v tamkajšnjo šolo na registracijo.
Številni begunci ne želijo ostati na Danskem, saj tam vlada desna politična opcija, ki ni naklonjena tujcem.
Policijski predstavnik je dejal, da razumejo, da begunci želijo na Švedsko, a po EU pravilih jim tega ne morejo dovoliti. Z begunci skušajo najti kompromis, da bi izstopili iz vlaka. Nekaj beguncev je v obupu skušalo zbežati z vlakov, a so jih policisti polovili.
Policisti so poudarili, da do nadaljnega ne bodo dovolili tujcem iz Sirije, Iraka in drugih držav, da vstopajo v njihovo državo v Rødbyju. Gre za varnostne ukrepe, pri tem pa sodelujejo z nemškimi kolegi, so še poudarili danski policisti.
Danska se je pred dnevi namreč odločila, da bo begunce, ki k njim prihajajo prek Nemčije, vrnila v Nemčijo, če ne bodo zaprosili za azil. Izgnali jih bodo in jim tudi izdali prepoved vstopa v državo v prihodnjih dveh letih.
Begunci želijo na Švedsko, saj tam vsi begunci iz Sirije dobijo stalno dovoljenje za bivanje. Danska na drugi strani beguncem ponuja zgolj začasno dovoljenje za bivanje in nižje socialne pravice kot Švedska. Prav tako na Danskem traja dlje, da lahko prosilci za azil v državo pripeljejo tudi svoje družinske člane.
Oblasti v Koebenhavnu skušajo z različnimi ukrepi narediti svojo državo čim manj privlačno za prosilce za azil in danski parlament je minuli teden potrdil zmanjšanje socialne pomoči za nove begunce. Danska desnosredinska manjšinska vlada je nato v ponedeljek v več libanonskih časnikih objavila oglase, v katerih ljudi seznanja s krčenjem ugodnosti.
Družbena omrežja pa so preplavile tudi fotografije prijaznih predstavnikov oblasti.
Hitra integracija beguncev prednostna naloga
Nemška kanclerka Angela Merkel se je danes zavzela za čim hitrejši vstop na trg dela, za tiste, bi jim pristojne oblasti ugodno rešile prošnjo za azil. Hitra integracija je namreč prednostna naloga, je ponovila Merlova, ki je obiskala center za obravnavo prošenj za azil in sprejemni center za begunce. Ti so jo ob prihodu pozdravili z aplavzom.
Merklova se je zahvalila tako pristojnim oblastem kot ostalim pomočnikom za njihovo delo pri obravnavi in skrbi za begunce. Uslužbenci zveznega urada za begunce in migracije trenutno delajo "v zelo posebnih, težkih pogojih". Vedno ni mogoče obravnave prošenj za azil izvesti takoj, a kot je ugotovila, "usodo vsakega človeka vzamejo resno".
Merklova je v minulih dneh prevzela pobudo pri soočanju z begunsko krizo. Glede v sredo razgrnjenega narta Evropske komisije za razporeditev še 120.000 beguncev je menila, da gre le za pomemben prvi korak, in pozvala članice, naj storijo še več. V Nemčiji letos pričakujejo 800.000 prošenj za azil.
Srbski policist, njegovo ime naj bi bilo Rexhep Arifi, z otrokom iz Sirije v Preševu:
For everyone cheered by the #Serbian policeman playing with the #Syrian baby, here are some bonus pictures..#refugees pic.twitter.com/BEdzPNdUom
— Manveen Rana (@ManveenRana) September 9, 2015
Munich police officer lets boy try on his hat & other beautiful moments from refugee crisis http://t.co/DZtVp8pT7h pic.twitter.com/wdRUgeZYdA
— Kate Oh (@kathoh) September 8, 2015
Židan: Slovenija bo pri beguncih sledila načelu solidarnosti
Slovenska vlada je danes zaupno razpravljala o begunski problematiki. Kot je po seji vlade v izjavi novinarjem povedal podpredsednik vlade in prvak SD Dejan Židan, o kvotah niso razpravljali, se pa številke ves čas spreminjajo. Zagotovil je, da bo Slovenija tudi pri beguncih sledila načelu solidarnosti, seveda sorazmerne med državami.
Vsi organi se pripravljajo tako, kot se morajo, je po seji zagotovil Židan. Se pa po njegovih besedah vsi zavedajo, da morajo nekatere aktivnosti pri begunski problematiki potekati na mejah Evrope in tudi zunaj nje.
"Evropa namreč dolgoročno oziroma srednjeročno preprosto ne more pristati na to, da je zatočišče za begunce, pač pa mora pomagati reševati krize tam, kjer so," je še ocenil Židan.
Vse številke in sklepi, ki so jih na vladi danes dorekli, so sicer zaupne narave in Židan o njih ni govoril. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar izjav novinarjem po odhodu s seje ni želela dati.
O begunski problematiki je danes pred sejo vlade razpravljala tudi koalicija. Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da je država zelo dobro pripravljena. Po njegovem mnenju je zdaj ključno, kako bodo zadeve reševali, denar pa pri ljudeh ne sme biti težava.