Evropske države so danes začele priznavati vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika, potem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro zavrnil njihov ultimat, naj do nedelje razpiše demokratične predsedniške volitve.
Zunanji minister Miro Cerar je že napovedal, da bo vladi predlagal, naj tudi Slovenija vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja prizna za začasnega predsednika Venezuele z namenom, da razpiše predčasne predsedniške volitve.
Cerar je to povedal po zaprti seji odbora DZ za zunanjo politiko, na kateri so sicer obravnavali informacijo o poteku postopka na Sodišču EU zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe.
Vlada bo njegov predlog obravnavala na četrtkovi seji
"Zato bom predlagal vladi, da prizna za začasnega predsednika Venezuele predsednika nacionalne skupščine Venezuele, gospoda Guaidoja, in to izključno z namenom, da (...) razpiše nove poštene, svobodne, demokratične volitve," je poudaril minister. Pojasnil je, da bo končno odločitev sprejela vlada. Ta naj bi predlog obravnavala najpozneje na četrtkovi seji.
"Dejstvo je, da gospod Maduro ni zmagal na takšnih volitvah. Zmagal je na volitvah, ki so bile nedemokratične, torej nepoštene, nesvobodne, netransparentne," je dejal. Zato se mora Slovenija pridružiti EU, tako da na eni strani pomaga humanitarno, na drugi strani, če bo potrebno, pa stopnjuje sankcije zoper sedanjega nosilca moči.
"Predvsem pa Slovenija tukaj mora odreagirati tako, kot je prav. Da torej zaradi pomoči ljudem, zato da se bosta v tej državi vzpostavili vladavina prava in demokracija ter da se bodo spet spoštovale človekove pravice, kot nosilca oblasti priznamo tistega, ki lahko in želi čim prej sklicati nove volitve. Da se vzpostavi legitimna oblast in da se v državo povrne mir, stabilnost in to, da ljudje ne bodo brez zdravil in hrane ter da ne bodo bežali ali se bali državnega nasilja, ker potem so kršene človekove pravice," je še poudaril Cerar.
Glede enotnosti EU je povedal, da je ta enotna v tem, da je v Venezueli huda humanitarna kriza, da prihaja do kršitev človekovih pravic ter da je Maduro nelegitimno in nedemokratično na oblasti in da je treba zadevo čim prej razrešiti z novimi volitvami in priti do legitimne oblasti.
"Ni pa EU kot celota pristojna oziroma doslej ni bila uveljavljena takšna praksa, da bi priznavala nosilce oblasti v posameznih državah. To se zdaj prepušča v odločitev posameznih držav," je dejal Cerar po zaprti seji odbora DZ za zunanjo politiko, na kateri so sicer obravnavali informacijo o poteku postopka na Sodišču EU zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe.
Predsednik OZP Matjaž Nemec (SD) pa je dejal, da se na nek način identificira z ministrom Cerarjem, po drugi strani pa si zastavlja celo vrsto drugih vprašanj. "Kot se je pod pretvezo demokratičnosti pristopilo do reševanja problematike v Ukrajini ali pa arabske pomladi oz. tistega, kar se je dogajalo leta 2014, ali pa reševanje težav v Siriji, se bojim in opozarjam, da bi lahko to pomenilo novo vrelišče v Južni Ameriki. Interesi so veliki," je opozoril. Dejstva so takšna, da je vodstvo v Venezueli očitno nesposobno vladati, pravi Nemec, ki pa se boji alternative.
Med prvimi so Guaidoja priznale Španija, Velika Britanija in Avstrija
"Španska vlada sporoča, da predsednika parlamenta Juana Guaidoja priznava za začasnega predsednika Venezuele," je novinarjem povedal španski premier Pedro Sanchez. Ob tem je Guaidoja pozval, naj kmalu razpiše predsedniške volitve.
Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da Velika Britanija skupaj z evropskimi zaveznicami priznava Guaidoja za začasnega predsednika, "dokler ne bo mogoče izpeljati verodostojnih volitev". "Upam, da se bomo s tem približali koncu humanitarne krize," je dodal.
Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz je sporočil, da Avstrija priznava Guaidoja za začasnega predsednika. Kot je tvitnil, ima Guaido polno podporo Avstrije pri svojih prizadevanjih za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, ki že dolgo trpi zaradi zgrešenega socialističnega gospodarstva in pomanjkanja pravne države. Guaidoja je podprla tudi Švedska, poroča britanski Sky News.
Podporo Guaidoju je izrekla tudi Francija. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je dejal, da bo "Francija sprejela potrebne ukrepe" po zavrnitvi ultimata, a podrobnosti ni navedel. Dejal je še, da je Guaido upravičen izvesti predsedniške volitve. Ni pa izrecno priznal Guaidoja za začasnega predsednika.
Moskva kritična do "evropskega vmešavanja" v Venezueli
Rusija je kritična do ravnanja evropskih držav glede Venezuele. "Poskusi legitimizacije nezakonitega prevzema oblasti predstavljajo vmešavanje v notranje zadeve Venezuele," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Rusija sicer velja za zaveznico socialističnega venezuelskega predsednika Madura.
Maduro zavrnil ultimat
Rok za razpis volitev so Maduru prejšnjo soboto postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija, medtem pa so se pozivu pridružile še Portugalska, Nizozemska, Belgija in Avstrija. Maduru zaradi nedemokratičnih volitev odrekajo legitimnost položaja, priznavajo pa legitimnost parlamentu na čelu s predsednikom Guaidojem in pričakujejo razpis predsedniških volitev, ki bodo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev demokratično izvoljene oblasti.
Maduro je v pogovoru za špansko televizijsko postajo Sexta v nedeljo dejal, da se ne bo uklonil pritisku tistih, ki ga pozivajo k odhodu. "Zakaj mora Evropska unija govoriti državi, ki je že imela volitve, da mora ponoviti predsedniške volitve, ker na njih niso zmagali njihovi desničarski zavezniki," je izjavil. "Poskušajo nas spraviti v kot z ultimati, da bi nas prisilili v izredno situacijo konfrontacije," je dodal.
Podprl je načrte za srečanje latinskoameriških držav in EU v okviru kontaktne skupine v Montevideu v četrtek, saj bi to po njegovih besedah lahko vodilo v "dialog med Venezuelci za razrešitev naših težav". Svojega političnega rivala 35-letnega Guaidoja pa je pozval k neposrednim pogovorom, kar je mladi opozicijski voditelj že zavrnil.
V Parizu so ga v nedeljo opozorili, da Evropa misli resno. "Če se gospod Maduro do izteka večera ne bo zavezal k organizaciji volitev, bomo priznali gospoda Guaidoja kot tistega, ki ima pooblastila, da jih namesto njega organizira. In imeli ga bomo za začasnega predsednika do volitev," je dejala francoska ministrica za evropske zadeve Natalie Loiseau.
Maduro je sicer v omenjenem intervjuju posvaril pred izbruhom državljanske vojne v državi. To je po njegovem mnenju odvisno od "norosti in agresivnosti" ZDA in njihovih zaveznic. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer medtem opozoril, da vojaškega posredovanja v Venezueli ne izključuje.
KOMENTARJI (419)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.