Nicolas Maduro je med intervjujem za špansko televizijo La Sexta dejal, da "nihče ne more zagotovo napovedati razpleta tega scenarija". "Vse je odvisno od stopnje norosti in agresivnosti severnih imperialistov (ZDA) in njihovih zahodnih zaveznic," je še dejal.
'Pripravljamo se k obrambi naše države'
"Preprosto živimo v naši državi in prosimo, da se nihče ne vpleta v notranje zadeve. Pripravljamo se k obrambi naše države," je dodal.
Maduro se je dotaknil tudi osemdnevnega roka evropskih držav za razpis demokratičnih predsedniških volitev. "Od nikogar ne sprejemamo ultimata," je dejal.
Ta ultimat je sicer zavrnil tudi v soboto na enem od protestov. "Sem pravi predsednik Venezuele," je dejal svojim podpornikom.
Intervju je bil po navedbah televizije posnet v petek, na televizijskih zaslonih pa ga bodo predvajali danes zvečer. Tiskani mediji pa so že pred tem objavili nekatere izvlečke pogovora.
Sedem držav članic Evropske unije – Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija, Portugalska, Nizozemska in Belgija – je Maduru postavilo osemdnevni rok za razpis demokratičnih predsedniških volitev, ki se bo iztekel danes. V nasprotnem primeru bodo za začasnega predsednika priznale vodjo opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja.
Da mislijo pri tem resno, je Madura danes znova opozorila francoska ministrica za evropske zadeve Natalie Loiseau. "Ultimat se izteče nocoj," je dejala.
"Če se gospod Maduro do izteka večera ne bo zavezal k organizaciji volitev, bomo priznali gospoda Guaidoja kot tistega, ki ima pooblastila, da jih namesto njega organizira. In imeli ga bomo za začasnega predsednika do volitev," je dejala.
Madura podprle Kitajska, Rusija, Turčija in Kuba
Zavrnila je tudi Madurova "razmišljanja" o predčasnih volitvah še letos, ki jih je izrekel v soboto pred svojimi privrženci v Caracasu. Te njegove besede je ocenila za tragično farso.
Razmere so se v Venezueli začele zaostrovati 10. januarja, ko je Maduro prisegel za drugi predsedniški mandat. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat Madure razglasil za nezakonitega. Razmere so se še dodatno zaostrile na množičnih demonstracijah pretekli teden, ko se je Guaido razglasil za začasnega predsednika.
Ta korak so podprli ZDA, večina latinskoameriških držav in Evropski parlament. Madura pa so medtem poleg domače vojske med drugim podprle Rusija, Kitajska, Turčija in Kuba.
Trump ne izključuje vojaškega posredovanja v Venezueli
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za ameriško televizijo CBS dejal, da ne izključuje vojaškega posredovanja v Venezueli. Tudi člani njegove administracije so že večkrat poudarili, da je ta možnost na mizi.
Na novinarsko vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi bilo vojaško posredovanje v Venezueli, je Trump sicer dejal, da "o tem ne želi govoriti", vendar da je to "zagotovo ena od možnosti".
Pojasnil je, da je venezuelski predsednik Nicolas Maduro pred meseci zaprosil za srečanje z njim, vendar ga je zavrnil, ker se gospodarska kriza v državi pod njegovim vodstvom dramatično poslabšala. Sporna je bila tudi njegova vnovična izvolitev lani, je poudaril Trump.
"Odločil sem se, da ga zavrnem, ker se je v Venezueli zgodilo toliko slabih stvari," je dejal Trump. "To je bila najbogatejša država v tem delu sveta, ki je zelo pomemben del sveta. Zdaj pa vidimo to revščino, to trpljenje in ta kriminal in vse, kar se dogaja," je dejal ameriški predsednik, ki je kot začasnega predsednika v državi priznal samooklicanega predsednika parlamenta Juana Guaidoja.
Trump je sicer v pogovoru za CBS, ki je bil posnet v petek, predvajali pa ga bodo nocoj, komentiral niz drugih pomembnih vprašanj, tako za domačo kot tujo javnost.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.