Guterres: Izbiramo med upanjem in predajo

Antonio Guterres je ob odprtju 12-dnevne globalne podnebne konference izpostavil, da mora človeštvo ukrepati, v nasprotnem se mu ne obeta nič dobrega. "Ena pot vodi v predajo, kamor bomo prišli s hojo v snu in mimo točke, ko se ne bomo mogli več vrniti. Na ta način bomo ogrozili varnost vseh na tem planetu," je opozoril. 

"Več desetletij je človeška vrsta bila vojno proti planetu, in sedaj planet vrača udarec," pa je še pred začetkom konference dejal Guterres. Ob tem je prizadevanja največjih svetovnih gospodarstev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov označil za "absolutno nezadostne".

"Soočamo se z globalno podnebno krizo in točka brez povratka ni več daleč za obzorjem, ampak jo že vidimo in se približuje," je nadaljeval generalni sekretar. Opozoril je na poročilo ZN, ki bo objavljeno v torek in bo zadnjih pet let razglasilo za najbolj vroča v zgodovini. Leto 2019 bo najverjetneje šlo v zgodovino kot drugo najbolj vroče doslej.

K ukrepanju je pozvala tudi predsednica ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi, ki je zagotovila, da svet še vedno lahko računa na ZDA v boju proti podnebnim spremembam, kljub odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da država odstopi od pariškega sporazuma.

"Tukaj smo zato, da vam v imenu predstavniškega doma in kongresa zagotovimo, da smo še vedno v igri," je poudarila Pelosijeva, kar so ostali gostje pospremili z aplavzom. "Podnebne spremembe vidimo kot eksistencialno krizo in nismo dorasli izzivu," je dodala. Pelosijeva sicer v španski prestolnici vodi 15-člansko delegacijo.

Konferenco COP25 bi po prvih načrtih morala gostiti Brazilija, a je ta gostovanje lani po izvolitvi predsednika Jaira Bolsonara odpovedala. Prevzel jo je Čile, ki pa jo je odpovedal pred dobrim mesecem dni zaradi socialnih nemirov. Po zadnji spremembi lokacije je predsedovanje konferenci sicer obdržal Čile, Španija pa bo nastopila kot gostiteljica.

Temeljni namen konference je dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je doslej ratificiralo 187 pogodbenic. Pomembna bo tudi razprava o podnebnem financiranju, o čemer bo s kolegi v začetku prihodnjega tedna predvidoma razpravljal tudi slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj.

Eden od vrhuncev 12-dnevne konference bo njeno odprtje, ki ga bo pospremilo zasedanje pogodbenic na ravni predsednikov držav in vlad. Voditelji držav bodo predvidoma znova pozvali k povečanju ambicioznosti pri reševanju podnebne krize. Konference se bo sicer udeležilo okoli 50 voditeljev. Slovenijo na tem dogodku zastopa okoljski minister Simon Zajc. Poudaril je, da od COP 25 v Madridu pričakuje predvsem to, da bo "pogajalcem do konca konference končno uspelo sprejeti tako imenovano knjigo pravil in navodil (Rulebook) za začetek izvajanja Pariškega sporazuma v letu 2021. Po tem pa, da bodo vse države pogodbenice opravile svoje domače naloge in zaveze Pariškega sporazuma začele uresničevati. Do 2050 moramo postati podnebno nevtralni."

Pogajanja bodo sicer potekala v zelo turbulentnem okolju, tako z vidika vremenskega dogajanja, še bolj pa družbenega okolja, je za STA prejšnji teden ocenila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Tako okolje na eni strani lahko predstavlja spodbudo za spremembe, na drugi strani pa lahko pride tudi do paralize. Od pogajalcev in politikov Kajfež Bogatajeva prej pričakuje odlašanje s spremembami kot dramatične zasuke.