Španijo skrbijo slovenska stališča glede Katalonije

Katalonski voditelj Carles Puigdemont kljub zahtevi španske vlade, da mora danes do 10. ure jasno povedati, ali je v torek razglasil neodvisnost ali ne, tega ni storil. V odgovoru španskemu premieru Marianu Rajoyju je zapisal, da si želi več dialoga. Pojasnil je, da je "razglasitev pustil v zraku" za dva meseca, ker si v tem času želi pogajanj in dogovora s špansko vlado.   

Rajoyju je predlagal čimprejšnje srečanje. 

"Ni tako težko reči da ali ne," se je na Puigdemontov odgovor odzvala namestnica španskega premierja Soraya Saenz de Santamaria. "Odgovor ne bi smel biti zapleten," je še dodala. Puigdemont pa je svoj odgovor poslal na štirih listih, poroča AP.

Puigdemont s pismom ni zagotovil jasnosti, je ocenil španski zunanji minister Alfonso Maria Dastis ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Luksemburgu, ni pa dal jasnega odgovora na vprašanja glede nadaljnjega ukrepanja Madrida. 

Zdaj so rok za izjasnitev podaljšali do četrtka – prav tako do 10. ure. Do takrat so tudi španske oblasti katalonskim dale čas, da prekinejo vse postopke za odcepitev in se vrnejo v okvire pravnega reda, kot ga določa španska ustava.

Španska vlada pri tem ne bo sprejela izmikajočega se ali dvoumnega odgovora, so bili jasni v Madridu, kjer v tovrstnem primeru napovedujejo ukrepanje. V okviru možnih ukrepov se vse bolj neposredno omenja uveljavitev 155. člena ustave, v skladu s katerim lahko osrednja vlada pokrajini v primeru kršenja ustavnega reda odvzame avtonomijo in uvede neposreden nadzor.

Španski zunanji minister je tudi poudaril, da ni prišel v Luksemburg pojasnjevat razmer v Kataloniji in da to vprašanje ni na dnevnem redu.

Nemčija podpira pogajanja

Na dogajanje v Španiji se je ob prihodu v Luksemburg odzval tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki je zadovoljen, da se kaže nekaj manevrskega prostora za rešitev težav v Španiji.

Vodja nemške diplomacije upa, da so vsi pripravljeni na pogajanja in umiritev napetosti. "Podpiramo vse, ki želijo sesti za pogajalsko mizo in rešiti ta vprašanja ter zagotoviti stabilnost v Kataloniji in Španiji," je dejal.

Španijo skrbijo slovenska stališča glede Katalonije

Zunanji minister Karl Erjavec je v Luksemburgu španskemu kolegu Alfonsu Dastisu pojasnil slovenska stališča glede Katalonije. Pogovor je potekal ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU na željo španskega ministra, ki je želel informacije iz prve roke, zlasti glede sklepov odborov DZ za zunanjo politiko in za zadeve EU, je za STA povedal Erjavec.

Slovenski minister je španskemu kolegu pojasnil, da gledajo v Sloveniji ljudje na dogajanje v Kataloniji zelo emocionalno in da tudi medije to vprašanje zelo zanima. Zelo jasno mu je povedal, da Slovenija zavrača nasilje ter da je pravica do samoodločbe univerzalna pravica, ki pa jo je treba uresničevati v skladu z mednarodnim pravnim redom in pravnim redom države, torej v tem konkretnem primeru tudi v skladu s špansko ustavo.

Španskega ministra po Erjavčevih besedah skrbi, da bi Slovenija sprejela kakšno odločitev, ki bi bila zunaj veljavnih okvirov Španije. Na vprašanje, ali je kaj takšnega mogoče pričakovati, Erjavec odgovarja, da glede na trenutne razmere to ni mogoče, saj Katalonija niti ni še ničesar razglasila.

Erjavec pričakuje dialog Madrida in Barcelone v veljavnem pravnem okviru. Španski minister je namreč nakazal dialog v okviru španskega pravnega reda, torej ne v smislu pogajanj o neodvisnosti Katalonije, je še pojasnil slovenski minister.

Nejasnost po torkovem nagovoru v katalonskem regionalnem parlamentu

Puigdemont je v nagovoru parlamenta minuli torek poudaril, da so na referendumu 1. oktobra dobili jasen mandat za razglasitev neodvisnosti in predstavniki parlamentarne večine so nato tudi podpisali – po nekaterih navedbah simbolično – izjavo o neodvisnosti.

A obenem je uveljavitev neodvisnosti preložil, da bi najprej iskali rešitev v dialogu z Madridom.

V zadnjih dneh so se krepili pritiski najostrejših zagovornikov neodvisnosti, ki so bili razočarani nad odlogom uveljavitve.

Nanj sta se tako s pozivom, naj prekliče odlog neodvisnosti, med drugim obrnili skrajno leva stranka CUP, ki v parlamentu podpira vladajočo koalicijo, in vplivno civilnodružbeno gibanje katalonski narodni kongres (ACN).

Največ dvomov v razglasitev neodvisnosti naj bi se Puigdemontu porajalo zaradi majhne mednarodne podpore osamosvajanju Katalonije in odhajanju podjetij iz Katalonije.