Madež na vesti?

Pet let potem, ko je ameriška vojska v vojaško oporišče Guantanamo na Kubi zaprla prvih 20 terorističnih osumljencev, človekoljubna organizacija Amnesty International (AI) vlado ZDA poziva, naj taborišče zapre, zapornikom pa bodisi sodi ali pa jih izpusti. Ob tej priložnosti organizacija po vsem svetu pripravlja tudi proteste proti popačenju pravice, do katerega prihaja v Guantanamu.

Vladavina prava ščiti vse ljudi, nadnjo pa se ne sme postavljati nobena vlada, je poudarila generalna sekretarka AI Irene Kan. Vlada ZDA mora končati z izkrivljanjem pravice, do katerega prihaja v Guantanamu, svet pa si pred tem ne sme zatiskati oči, je še opozorila. Mednarodna skupnost mora po njenih besedah pritisniti na ZDA, naj taborišče v Guantanamu zaprejo ter znova vzpostavijo spoštovanje mednarodnega prava. "Guantanamo je postal simbol plitvosti obljube ameriške vlade, da bosta spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava v osrčju njenega odziva na (teroristične) napade 11. septembra 2001," je dejala Kanova.

Za zaprtje zapora na Guantanamu se tako kot njegov predhodnik zavzema tudo novi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.

Odrezani od sveta

11. januarja 2002 je v ameriško oporišče na Kubi prispelo prvih 20 izmed skupno več kot 750 osumljencev iz več kot 45 držav sveta, ki so jih v preteklih letih prepeljali v Guantanamo na osnovi pomanjkljivih dokazov o njihovi vpletenosti v teroristična dejanja. Po navedbah AI so bili med zaporniki tudi otroci stari nič več kot 13 let, ljudje, ki so bili preprosto na napačnem mestu ob napačnem času, ter številni posamezniki, ki so jih Američanom predali Afganistanci ali Pakistanci.

Zaporniki do pred kratkim niso imeli dostopa do sodišč in odvetnikov, administracija ZDA pa je le stežka dajala kakršne koli informacije o zaprtih osumljencih. Zdaj napovedujejo, da bo proti 70 izmed kakih 400 aktualnih zapornikov Guantanama kmalu vložili obtožnice pred posebnimi vojaškimi sodišči, ki jih je vrhovno sodišče ZDA lani razglasilo za neustavna, ameriški kongres pa je oktobra sprejel zakon, ki jim je dal pravno podlago.

Omenjena vojaška sodišča namreč delujejo po precej bolj ohlapnih pravilih v korist tožilstva kot pa redna sodišča, kongresni zakon pa je ujetnikom odvzel tudi pravico izpodbijanja utemeljenosti zapiranja ter do pritožbe zaradi morebitnega mučenja, tudi če bodo spoznani za nedolžne.

Mučenje in poniževanje?

Ameriška administracija ostaja neomajna in vztraja pri tem, da so v Guantanamu zaprti najhujši kriminalci na svetu, ki bodo, če jih izpustijo, nemudoma spet prijeli za orožje. Obenem iz zapora prihajajo številna poročila o mučenju in neprimernem ravnanju z ujetniki. Agenti FBI so tako med drugim slišali, da naj bi ženske paznice prijemale ujetnike za spolovila ter da so se pazniki oblačili v katoliške duhovnike in "krstili" muslimanske ujetnike. Enemu od ujetnikov naj bi glavo prelepili z lepilnim trakom, ker je preveč na glas citiral verze iz korana, drugega naj bi zavili v izraelsko zastavo, tretjega pa čez noč zaprli v vročo nepredušno zaprto celico, da si je potem od muke pulil lase.