Merklova in Makron glede gospodarske in fiskalne politike ne najdeta skupnega jezika

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je mudil na obisku v Berlinu. Sprejela ga je nemška kanclerka Angela Merkel, pogovarjala pa sta se tudi o kompromisu glede evropskih reform.

Merklova je poudarila, da si bo kljub različnim stališčem glede nekaterih točk skupaj s Francijo do sredine leta prizadevala doseči kompromis glede načrtovanih reform EU.

Z Macronom jima sicer ni uspelo premostiti ključnih razlik na področjih gospodarske in fiskalne politike.

Macron se je znova zavzel za celovito prenovo EU po brexitu, v središču katere bodo reforme evrskega območja, kot sta skupni proračun in finančni minister tega območja. Zavzel se je tudi za večjo solidarnost med članicami.

Merklova pa se je na skupni novinarski konferenci zavzela za to, da vse članice EU najprej okrepijo svojo konkurenčnost. "Oba meniva, da območje evra ni dovolj odporno na krizo," je poudarila.

Glede oblikovanja skupnega načrta do junijskega vrha EU je povedala, da bosta državi v okviru priprave predstavili različne poglede, končni skupni predlogi pa bodo po njenih besedah prinesli dobre rezultate.

"Potrebujemo odprto razpravo in na koncu sposobnost za kompromis," je že pred srečanjem z Macronom dejala nemška kanclerka. Gre za to, da državljanom Evrope ponudimo odgovore na izzive celega sveta, je dejala Merklova.

Pred srečanjem je poudarila, da lahko Evropa svoje interese uveljavi le skupaj. Kot teme, ki se jih je pri reformah treba lotiti, je navedla evropsko azilno politiko, skupno zunanjo politiko ter nadaljnji razvoj monetarne in bančne unije. Prav pri zadnjih točkah se sicer predstave Berlina in Pariza precej razlikujejo.

Očitna razhajanja na vseh področjih

Razhajanje Macrona in Merklove je sicer precej očitno; kaže se na vseh področjih, ki bi jih Macron rad reformiral, od obrambnega sodelovanja do poglabljanja evropske integracije. Podobno ocenjuje tudi nemški tednik Spiegel, ki meni, da bo obisk Macrona v Berlinu vendarle priložnost, da voditelja "motorja EU" vendarle oživita reformni proces EU.

Francoski predsednik je v torek v ognjevitem govoru v Evropskem parlamentu znova predstavil načrte za okrepitev "suverenosti Evrope" po brexitu in krepitvi nacionalizmov in avtoritarnih teženj, vendar pa so nemški krščanski demokrati pod vodstvom Merklove izrazili veliko zadržanost glede njegovih predlogov.

Še posebej so v CDU kritični glede vzpostavitve skupnega proračuna evrskega območja in okrepitve evropskega sklada za finančno pomoč. Menijo, da bi to pomenilo, da bi morala Nemčija zagotavljati več denarja za revnejše članice.

Pogovori tudi o položaju v Siriji

Na vrhu dnevnega reda pogovorov med voditeljema Nemčije in Francije je bila sicer predvsem krepitev skupne evropske obrambe.

Macron si prizadeva za vzpostavitev skupnih intervencijskih sil in skupne vojaške doktrine. Merklova se strinja, da bi si Evropa morala biti sposobna zagotavljati lastno obrambo, zlasti ob vse bolj izolacionističnih težnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vendar pa je vprašanje, kako daleč je pripravljena iti Nemčija.

Nemška zadržanost se je na primer pokazala tudi pri posredovanju v Siriji zaradi domnevnega kemičnega napada, ki so ga izvedle ZDA, Velika Britanija in Francija, Nemčija pa je jasno napovedala, da pri tem ne bo sodelovala, čeprav je deklarativno to operacijo podprla.

Poznavalci sicer opozarjajo, da mora Merklova precej bolj paziti na notranjepolitične razmere kot Macron, zlasti po mučnem sestavljanju vladne koalicije. Medtem ko so socialdemokrati bolj odprti za Macronove ideje, pa so v konservativni CDU precej bolj zadržani. Zato je zaenkrat zadržana tudi Merklova, ki pa naj bi bila vseeno pripravljena na iskanje "skupnih stališč", ki bi jih lahko z Macronom dosegla še do junijskega vrha EU.

Analitiki zato napovedujejo precej skromne reforme EU. "Zadeve se premikajo po polžje, če sploh," je komentirala analitičarka Stefani Weiss iz Fundacije Bertelsmann.