'Naša hiša gori. Gre za mednarodno krizo'

Po tem, ko so o obsežnih požarih v amazonskem deževnem gozdu začeli poročati svetovni mediji, so se odzvali tudi nekateri svetovni voditelji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je rekordno število gozdnih požarov v amazonskem deževnem gozdu v četrtek označil za mednarodno krizo, ki mora biti glavna tema bližnjega vrha G7. "Naša hiša gori. Dobesedno. Amazonski deževni gozd – pljuča, ki proizvedejo 20 odstotkov našega kisika – je v plamenih. Gre za mednarodno krizo," je zapisal na Twitterju.

Kolege voditelje iz skupine sedmih najrazvitejših držav G7, ki jih bo ta konec tedna gostil v Biarritzu, je ob tem pozval, naj o tem vprašanju razpravljajo na vrhu. "Članice vrha G7, postavimo te izredne razmere v prvi plan čez dva dni," je še zapisal Macron.

V Nemčiji podpirajo predlog francoskega predsednika, da bi o požarih v amazonskem pragozdu razpravljali svetovni voditelji. "Razsežnost požarov na amazonskem območju je šokantna in nevarna, ne samo za Brazilijo in druge prizadete države, temveč za celoten svet," je izjavil predstavnik za odnose z javnostmi nemške kanclerke Steffen Seibert. "Ko se bo ta konec tedna sestal G7, je kanclerka prepričana, da akutne izredne razmere v amazonskem deževnem gozdu spadajo na agendo," je dodal.

Na posledice požarov je opozorila tudi predstavnica za odnose z javnostmi Evropske komisije Mina Andreeva, "ekstremno" zaskrbljenost je izrazil tudi britanski premier Boris Johnson.

Do Macronovega predloga je medtem zadržana Finska, ki trenutno predseduje EU. Predsednik finske vlade Antti Rinne se je strinjal, da so požari v amazonskem pragozdu "grožnja celotnemu planetu", izrazil je tudi "resno zaskrbljenost nad odnosom, ki ga je do svojih gozdov oblikovala Brazilija". Poudaril pa je, da bi razprava na vrhu G7 brez prisotnosti vseh vpletenih držav "nakazovala kolonialistični način razmišljanja".

Oglasile so se tudi okoljevarstvene organizacije, ki od Macrona pričakujejo "konkretne korake za zaščito okolja" na vrhu G7. "Voditelji glavnih zahodnih sil in Japonske bi morali zbrati pogum za sprejem ukrepov, saj državljani ne morejo prevzeti vse odgovornosti," je poudaril Pierre Cannet iz Svetovnega sklada za naravo.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro zavrnil tuje vmešavanje

Na Macronovo opozorilo se je sicer že odzval brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je zavrnil tuje vmešavanje, Macrona pa obtožil izrabljanja problematike za pridobivanje političnih točk. Kot pravi, pozivi oziroma predlog francoskega predsednika k razpravi o gozdnih požarih oziroma težavah v Amazoniji na vrhu G7, na katerem Brazilije ne bo, spominjajo na "pozabljeno kolonialistično miselnost".

Ob tem je izrazil obžalovanje, da poskuša Macron "instrumentalizirati notranje zadeve Brazilije in drugih amazonskih držav za lastne politične koristi". "Senzacionalistični ton, s katerim govori o Amazoniji, ne rešuje problema," je dodal.

Brazilski zunanji minister Ernesto Araujo je opozarjanje o požarih v amazonskem deževnem gozdu označil za brutalno in nepravično mednarodno kampanjo proti Braziliji. Dodal je, da so to 'kampanjo' sprožili "zato, ker vlada predsednika Bolsonara gradi Brazilijo". "Okoljevarstvena kriza je očitno zadnje orožje v arsenalu levičarskih laži, ki želijo utišati to dejstvo," je dodal Bolsonarov tesni sodelavec.

Francija zaradi požarov v amazonskem pragozdu stopnjuje politični pritisk na Brazilijo

Francoska vlada pa je medtem potrdila, da bo zaradi okoljske politike brazilskega predsednika nasprotovala trgovinskemu sporazumu, ki ga je EU sklenila z državami južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur.

Iz Macronovega urada so sporočili, da Macron dvomi v iskrenost Bolsonarovih okoljevarstvenih zavez. "Glede na odnos Brazilije v preteklih dneh lahko predsednik sklepa le, da mu je predsednik Bolsonaro na junijskem vrhu G20 v Osaki lagal," so zapisali.

Bolsonaro je takrat izrazil po mnenju analitikov presenetljive okoljske ambicije glede na to, da je večkrat izkazal dvom v trditve o podnebnih spremembah in med drugim napovedal spodbujanje kmetijstva na račun izčrpavanja okolja.

Francoska vlada bo sporazum z Mercosurjem zdaj torej blokirala. Glede sporazuma je bila sicer že od samega začetka previdna. Po sklenitvi konec junija je francoska vlada nekaj dni pozneje sporočila, da Francija trgovinskega sporazuma zaenkrat še ni pripravljena ratificirati. Medtem ko je francoski predsednik Macron dogovor tedaj označil kot 'dober', je vladna predstavnica za odnose z javnostmi Sibeth Ndiaye dejala, da mora država najprej preučiti podrobnosti.

'Sredi globalne krize si ne moremo privoščiti še več škode'

Pozivom k ohranitvi Amazonskega deževnega gozda se je sicer pridružil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je zapisal: "Sredi globalne podnebne krize si ne moremo privoščiti še več škode na našem velikem viru kisika in biotične raznolikosti. Amazonijo moramo zaščititi."

A niso le svetovni voditelji tisti, ki so se začeli pogovarjati o dogajanju v Amazoniji. Temu perečemu problemu pozornost posveča tudi Cristiano Ronaldo, ki je nanj opozoril svoje sledilce na Twitterju. "Amazonski deževni gozd proizvede več kot 20 odstotkov svetovnega kisika in gori že več kot tri tedne. Naša odgovornost je, da rešimo naš planet," je zapisal nogometni zvezdnik.

V več evropskih mestih so medtem potekali protesti, na katerih so zbrani izrazili nasprotovanje brazilskemu načinu spopadanja z ognjenimi zublji in mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju.

Protestniki so se med drugim zbrali v Londonu, Amsterdamu, Dublinu, Berlinu, Lizboni in Madridu. Protesti so večinoma potekali pred poslopji brazilskih veleposlaništev, ponekod v sklopu mednarodnega protestnega gibanja Petki za prihodnost. Del slednjega je tudi slovensko gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki je protest pred brazilskim veleposlaništvom v Ljubljani napovedalo za ponedeljek.

Na tisoče protestnikov je ob tem tudi pozvalo podobnomišleče Brazilce, naj tudi oni zahtevajo ukrepe za boj proti požarom. "Ne moremo stati in čakati, da se nebo stemni tudi tukaj, v Londonu," je za BBC Brasil povedala 33-letna protestnica Laura Villares House.

Bolsonaro priznal, da bi za požare lahko bili krivi kmetje

Poročali smo že o tem, da satelitski podatki, ki jih je objavil brazilski Nacionalni inštitut za vesoljsko raziskovanje (Inpe), kažejo, da se je število požarov v prvih osmih mesecih povečalo za 85 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Večino požarov so zabeležili prav v Amazoniji.

Inpe je doslej zabeležil že več kot 74.000 požarov, gre za najvišjo število požarov odkar potekajo meritve (od leta 2013). Lani so v regiji zabeležili 40.136 požarov, doslej pa je bilo najhuje leta 2016, ko so našteli 68.484 požarov.

Okoljevarstveniki za rekordno število gozdnih požarov, ki požirajo 'pljuča Zemlje', krivijo vlado predsednika Bolsonara, saj naj bi ta spodbujala gozdarje in kmete pri sečnji gozdov za pridobivanje novih obdelovalnih površin.

Bolsonaro je v sredo sprva za požare okrivil nevladne organizacije. Namignil je namreč, da bi lahko bila za požare kriva "kriminalna dejanja" nevladnih okoljskih organizacij, a ko so ga vprašali, ali ima za to trditev kakšne dokaze, je priznal, da jih nima. Te so odgovornost za požare že zavrnile, Bolsonarove izjave po označile za povsem neodgovorne. V četrtek je brazilski predsednik nato dejal, da bi lahko bili kmetje vpleteni v podtikanje požarov v regiji. Danes pa je Bolsonaro sporočil, da preučuje možnosti napotitve vojske za pomoč pri gašenju. 

2500 novih požarov v zadnjih 48 urah

Brazilski Nacionalni inštitut za raziskovanje vesolja je medtem sporočil, da se je v zadnjih 48 urah pojavilo 2500 žarišč v Amazonskem pragozdu.

Medtem ko v Amazoniji divjajo požari, pa od tam prihajajo tudi nekoliko vzpodbudnejše novice. V četrtek naj bi namreč dele regije zajele padavine, ki pomagajo gasiti ognjene zublje.

V Bolivijo je medtem prispelo tudi največje letalo za gašenje požarov na svetu - Boeing 747 Global Supertanker, ki bo pomagalo v boju z amazonskimi požari. Bolivija je za letalsko pomoč pri gašenju zaprosila v sredo, je sporočil predsednik Evo Morales.

Ogromno letalo Tanker 944, kapacitete 72.680 litrov vode, je z letališča Sacramento McClellan vzletelo ob 10.45 uri. To bo sicer peta tovrstna intervencija, pred tem je letalo pomagalo gasiti požare v Izraelu v letih 2010 in 2016, Mehiki leta 2011 in Čilu leta 2017.

Amazonskemu deževnemu gozdu pravijo tudi 'pljuča Zemlje' zaradi njegove pomembne vloge pri skladiščenju ogljikovega dioksida, tvorbi kisika in upočasnjevanju globalnega segrevanja. Vpliva tudi na oblikovanje oblakov in na kroženje vode. Je pa tudi izjemno bogata zakladnica rastlinskih in živalskih vrst, ki jih človeštvo še ni povsem raziskalo.