Francoski predsednik Emmanuel Macron in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se danes v Parizu udeležila slovesnosti v spomin na množične aretacije Judov leta 1942, ki so jih nato poslali v taborišča.
Macron je ob 75. obletnici dogodka opomnil na odgovornost Francije v aretacijah in deportacijah.
"Francija je bila tista, ki je organizirala aretacije", je dejal Macron v bližini Velodroma d'Hiver od koder so leta 1942 v taborišča nato deportirali več kot 13.000 Judov.
Slovesnost je obeležila dan, ko je Vichyjska vlada, ki je sodelovala z nacistično Nemčijo, na pariškem velodromu zbrala 13.152 Judov, med njimi več kot 4.000 otrok. Pariz je bil tedaj pod okupacijo nemških sil.
Jude so nato z vlakom prepeljali v nacistična taborišča, večino v Auschwitz. Preživelo jih je manj kot 100.
Dogajanje v Parizu pred 75 leti sicer še zmeraj razdvaja Francijo. Marine Le Pen, Macronova desničarski nasprotnica na letošnjih volitvah, je doživela hudo kritiko, potem ko je dejala, da Francija ni odgovorna za tragedijo, poroča BBC.
Macron je danes sicer ponovno poudaril, da je prav Francija odgovorna za množične aretacije Judov. "A čas naredi svoje," je še dejal Macron. "Arhivi se odprejo in resnica pride na dan. Je močna, dokončna. Vsili se na nas vse," je nadaljeval.
Obisk Netanjahuja sprožil tudi val kritik
"Tukaj sem zato, da počastim spomin na žrtve," pa je v govoru na slovesnosti poudaril Netanjahu in pozdravil "posebno junaštvo" francoskega upora proti nacistom.. Pohvalil je tudi "plemenite francoske državljane, ki so ogrozili svoje življenje," da so rešili tisoče Judov pred smrtjo v taboriščih.
"Pred 75 leti je v tem mestu zavladala tema in zdelo se je, da je vrednote francoske revolucije - enakost, bratstvo, svoboda - brutalno zmečkal antisemitizem," je dejal Netanjahu in hkrati opozoril na nevarnost sodobnega ekstremizma.
Netanjahu je sicer prvi izraelski premier, ki se je udeležil slovesnosti v spomin na aretacije, a njegove prisotnosti niso dobro sprejeli pri Združenju francoskih Judov za mir (UJFP). Ti so povabilo označili za "šokantno" in "nesprejemljivo". UJFP namreč obtožuje izraelsko vlado, da si je "prisvojila spomin na žrtve nacizma, da bi lahko vsi ljudje verjeli, da Izrael predstavlja vse Jude na svetu".
Mnogi so prisotnost izraelskega premierja označili tudi za "preveč spolitizirano". Nekdanji izraelski veleposlanik v Franciji Elie Barnavi je celo dejal, da prsotnost Netanjahuja povzroča nelagodhe, saj da "ta zgodba nima nič skupnega z Izraelom".
Netanjahu in Macron sta imela po slovesnosti napovedano še dvostransko srečanje, prvo od Macronove zmage na predsedniških volitvah maja. Macron je po srečanju pozval k ponovni oživitvi zastalih bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci ter se zavzel za rešitev dveh držav.
"Francija je pripravljena podpreti vsa diplomatska prizadevanja v tej smeri," je dejal francoski predsednik. Po njegovem bi morali biti Izraelci in Palestinci sposobni "živeti eden ob drugem znotraj varnih in priznanih meja z Jeruzalemom kot prestolnico".
Poudaril je, da morajo mednarodno pravo spoštovati vsi in opomnil, da Francija nasprotuje izraelski politiki gradnje naselbin na okupiranih ozemljih.
Netanjahu pa je v pogovoru z Macronom izrazil skrb pred iranskim režimom, je pojasnil Macron novinarjem. "Zagotovil sem mu, da smo oprezni, predvsem kar se tiče stroge implementacije sporazuma v vseh predpisih," je Macron dejal o jedrskem sporazumu, ki so ga zahodne sile leta 2015 sklenile z Iranom.
Izraelski premier je glasen nasprotnik dogovora, večkrat je dejal, da je Iran grožnja za judovsko državo, Bližnji vzhod in potencialno ves svet.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.