Macron: Evropa se bo z migracijami iz Afrike soočala še desetletja

Z julijem je predsedstvo Evropske unije prevzela naša severna soseda. Avstrija izpostavlja, da "niso predsedstvo z eno samo temo", a migracije so nesporno v središču pozornosti. Odločno se želijo osredotočiti na zunanje schengenske meje.

Najprej je treba urediti razmere pri vratih, nato se bo lažje dogovoriti, kako bomo ljudi razporejali med sobami evropske hiše, izpostavljajo na Dunaju. In poudarjajo, da ko govorijo o zunanjih mejah imajo v prvi vrsti v mislih zunanjo schengensko mejo, torej tudi mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU minuli petek v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex.

A podrobnih načrtov za utrditev zunanje schengenske meje Evropske unije zaenkrat ni. Evropski voditelji sicer izpostavljajo podporno vlogo Frontexa, ki da ga je treba okrepiti z dodatnimi sredstvi in okrepljenim mandatom.

Ob osredotočanju na zunanje meje pa nihče noče izrecno reči, da je ideja obveznih begunskih kvot praktično mrtva. V avstrijskem predsedstvu poudarjajo le, da bodo na azilni sveženj, ki je v slepi ulici zaradi spornih kvot, pogledali z drugačnega zornega kota.

Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je sicer danes poudarila, da se moramo v migracijski razpravi "držati realnosti" ter da je treba "oblasti pripeljati do ljudi, ne ljudi k oblastem". Opozarja tudi, da instrumenti iz osemdesetih let minulega stoletja ne ustrezajo današnjim potrebam. A migracije so postale osrednje politično vprašanje v praktično vseh evropskih državah. Na tem vprašanju se oblikujejo – in padajo – vlade.

Evropska unija ne sme pustiti zahodnega Balkana v vakuumu

EU zahodnega Balkana ne sme pustiti v vakuumu, je še posvarila avstrijska zunanja ministrica. Kritična je bila tudi do Francije, ki ovira napredek v širitvenem procesu na zahodnem Balkanu in opozarja, da za širitev na Zahodni Balkan veljajo enaki razlogi, kot so za širitev na Portugalsko, Grčijo, Španijo in Romunijo, ki jo je Francija podpirala.

Kneisslova, ki je bila mimogrede v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vojna poročevalka iz območja nekdanje Jugoslavije, izpostavlja, da to regijo raje imenuje Jugovzhodna Evropa, saj ta izraz bolje izraža dejstvo, da je del Evrope.

Macron: Evropa se bo z migracijami soočala še desetletja

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se trenutno sicer nahaja v Nigeriji, je za BBC dejal, da posebni centri za obravnavo migrantov zunaj EU oziroma na območju severne Afrike, ne bodo delovali, če celotnega procesa ne bodo vodile države, v katerih se bodo centri nahajali.

Po njegovih besedah so številne afriške države zaskrbljene, da bodo tovrstni centri delovali kot spodbujevalni dejavnik za prebežnike. Nobena afriška država se sicer še ni strinjala, da bo na svojem ozemlju imela te centre.

Macron je pri tem še dodal, da se bo Evropa soočala z migracijami iz Afrike še desetletja. Pri tem je sicer kot temeljni problem navedel nenačrtovano rast prebivalstva na afriški celini. Zaradi teh besed se je v preteklosti že znašel pod plazom kritik, mnogi so opozarjali, da gre za odmeve nekdanje kolonialne retorike.

A Macron je hitro dodal, da Evropska unija ne more sprejemati odločitev namesto afriških držav. Pravi tudi, da je njegova prednostna naloga odvrniti ljudi od tega, da ogrožajo svoja življenja na poti v Evropo.