Priče bomo superluni, ki bo doživela popolni mrk

Več kot 30 let česa podobnega na našem nebu nismo videli. Iz nedelje na ponedeljek bomo priča superluni, ki bo doživela popolni mrk. Slednji bo trajal več kot eno uro.

Če je kombinacija redka, pa pojav superlune in mrka, še posebej delnega, ni nič nenavadnega. ''Ker lunina orbita ni popoln krog, se včasih zgodi, da je Luna bližje Zemlji,'' je pojasnil Noah Petro iz Nase. ''Ko je Luna najdlje od nas je na tako imenovani točki apogej, ko je najbližje je v perigeju. Tokrat bo polna luna v perigeju,'' je povedal Petro. Superluna se pojavi približno na vsakih 14 mesecev. Ko je luna v perigeju je okoli 50.000 kilometrov bližje Zemlji kot pa, ko se nahaja na najbolj oddaljeni točki od Zemlje.

''Fizične razlike ni. Samo izgleda večja. Nič dramatičnega,'' je dejal Petro. Luna ob pojavu superlune izgleda 14 odstotkov večja in za okoli 30 odstotkov svetlejša.

In to svetlo veliko luno bo tokrat zakrila senca. Lunin mrk je naravni pojav, pri katerem se Sonce, Zemlja in Luna nahajajo v isti liniji, zaradi česar se Luna znajde v Zemljini senci. Lunini mrki se zgodijo vsaj dvakrat na leto, samo v 21. stoletju jih bo 228.

V preteklosti so se luninih mrkov ljudje bali, ker so jih smatrali za nepredvidljive dogodke, a jih je po navedbah Nase precej preprosto napovedati. Petro je pojasnil, da je treba vedeti le položaje Zemlje, lune in sonca. ''Gre za planetarno dinamiko.Včasih se stvari poenotijo in postavijo v vrsto,'' je dejal. A zadnjič se je kombinacija superlune in mrka pojavila leta 1982, naslednja pa bo šele leta 2033.

Čeprav je pojav redek, zaradi tega ni treba biti zaskrbljen, je dejal Petro in tako odgovoril na številne vraže in napovedi o slabih dogodkih oziroma celo koncu sveta. ''Edina stvar ki se bo na zemlji zgodila med mrkom je ta, da nas bo naslednje jutro bolel vrat, ker bomo celo noč gledali v nebo,'' je malo za šalo malo zares dejal Petro.

Časovnica mrka

Lunin mrk bo po različnih delih sveta nastopil 27. oziroma 28. septembra. Pri nas ga bomo lahko opazovali od druge ure 28. septembra.

Seveda je marsikaj odvisno od vremena. Trenutno kaže, da bo vreme za opazovanje relativno ugodno. Več pa TUKAJ.

Kot je pojasnil Igor Žiberna z oddelka za geografijo na mariborski Filozofski fakulteti, se Slovenija nahaja na skrajnem vzhodnem robu vidnosti vseh faz popolnega Luninega mrka.

Luna bo v polsenco začela prehajati v ponedeljek 28. septembra ob 2:10 po srednjeevropskem poletnem času. Vendar pa ta faza s prostimi očmi ni vidna. Vidni del mrka se bo začel ob 3:06, ko bo del Lune začel prehajati v senco. ob 3.36 bo Luna v perigeju in bo od našega planeta oddaljena 356.877 kilometrov. ''Luna se bo s celotno površino znašla v senci ob 4:10. To bo začetek popolnega Luninega mrka. Luna bo zašla najgloblje v Zemljino senco ob 4:47, ko bo nastopil višek mrka. Faza popolnega mrka se bo končala ob 5:23. V popolni fazi mrka bomo torej lahko uživali uro in 13 minut,'' je naštel Žiberna.

Luna bo po njegovih besedah iz sence izšla ob 6:27, ko bo konec vidnega dela mrka. ''Lunin mrk bo zanimiv tudi zato, ker bomo njegove zadnje faze opazovali ne več v temi, pač pa jutranjem mraku. Tega dne se bo namreč začelo daniti ob 5:11, torej malce pred koncem popolne faze mrka.'' Sonce bo v ponedeljek vzšlo ob 6.52. Luna bo zašla ob 7.06 in tako ne bomo videli zadnje faze. Ob 7.22 se bo končal tudi polsenčni mrk, a tega pri nas ne bomo videli. Ob nastopu polnega mrka bodite pozorni, kako se bodo na nebu znova pojavile zvezde, ki se zaradi svetlobe polne lune sicer skrijejo.

Nobenega asteroida ni

Pri ameriški vesoljski agenciji so ponovili, da v bližini Zemlje ni nobenega asteroida, ki bi lahko trčil v naš planet. V luninem popolnem mrku - četrtem po vrsti v enem letu - nekateri namreč vidijo konec sveta. Tako so se po spletu razširile navedbe, da bo med 15. in 28. septembrom nekam v bližino Portorika padel asteroid, čemur bi sledilo uničenje bližnjih obal.

''Ni znanstvene podlage - niti enega dokaza - da bo v Zemljo trčil asteroid ali kakršen koli drug vesoljski objekt,'' je bil jasen Paul Chodas iz Nasinega urada za objekte v bližini Zemlje. Še več, v bližnji prihodnosti ni na vidiku ničesar vesoljskega, kar bi trčilo v Zemljo. Pri vseh potencialno nevarnih asteroidih je manj kot 0,01 odstotka možnosti, da bi trčili v Zemljo v prihodnjih 100 letih. ''Če bi bil v bližini objekt, ki bi lahko povzročil opustošenje, bi ga do zdaj že videli,'' je dejal Chodas, ki se seveda zaveda, da to ni prvič, ko je na spletu krožilo sporočilo o koncu sveta.

Leta 2011 so krožila namigovanja, da bo konec sveta prinesel komet Elenin, ki nikoli ni predstavljal nevarnosti in je tudi dejansko razpadel na manjše kose. Potem je seveda sledila evforija okoli Majevskega koledarja, ki naj bi zapečatil našo usodo 21. decembra 2012. Letos pa so že krožile ‘’informacije’’, da sta na poti proti Zemlji asteroida 2004 BL86 in 2014 YB35, a njuna pot mimo nas se je januarja in marca končala brez incidentov, kot je Nasa tudi napovedala.