Po vseh preštetih glasovih je za dokument glasovalo 55,52-odstotka volivcev, proti pa 43,48-odstotka volivcev, je zapisano na spletni strani luksemburške vlade. Luksemburg je tako trinajsta članica EU, ki je glasovala za ustavno pogodbo EU.
Luksemburg je sicer prva članica EU, ki je po dvojnem "ne" ustavni pogodbi EU v Franciji in na Nizozemskem, ter potem, ko so voditelji EU na junijskem vrhu povezave v zvezi z dokumentom sklenili, da je nastopil čas za premislek, za ustavno pogodbo EU glasovala na referendumu.
Odločitev Luksemburžanov je ključna za celotno EU, saj bi morebitna zavrnitev ustave v že tretji ustanovni članici Unije dokument skoraj zagotovo pokopala. "Da" ustavni pogodbi EU pa je nedvomno tudi zmaga za luksemburškega premiera Jean-Claudea Junckerja. Slednji je namreč pred referendumom napovedal, da bo odstopil s položaja, če bodo državljani ustavo na referendumu zavrnili.
Luksemburški "da" je znak, da ustavna pogodba EU "ni mrtva", kljub zavrnitvi na referendumih v Franciji in na Nizozemskem, je v prvem odzivu dejal luksemburški premier. "Sporočilo Evropi in svetu je, da ustava ni mrtva po glasovanjih v Franciji in na Nizozemskem," je dejal Juncker v nagovoru državljanov na televiziji.
V Luksemburgu je o usodi ustavne pogodbe EU odločalo okrog 222.000 volivcev, glasovanje na volitvah in referendumih pa je obvezno za esploš državljane, starejše od 18 let, iz tega je izvzet le veliki vojvoda. Vprašanje, ali podpirajo evropsko ustavno pogodbo, je bilo volivcem zastavljeno v treh uradnih jezikih države, francoščini, nemščini in luksemburščini, volišča pa so bila odprta od 8. do 14. ure.
Barroso: Luksemburški "da" signal v prid ustavi
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je luksemburški referendumski "da" ustavni pogodbi EU pozdravil "z izjemnim zadovoljstvom" ter ocenil, da gre za "močan signal" v prid dokumentu, ki je doživel hud udarec z dvojno zavrnitvijo na referendumih v Franciji in na Nizozemskem pred šestimi tedni.
Luksemburški "da" je "močan signal, ki kaže na prepričanje večine držav članic, da ustavna pogodba odgovarja na njihova pričakovanja in odpira pot Evropi, ki je bolj demokratična, bolj pregledna, bolj učinkovita in močnejša na mednarodnem prizorišču", so Barrosovo stališče sporočili s sedeža komisije.
Barroso je sicer priznal, da je prihodnost ustave po dvojni zavrnitvi v Franciji in na Nizozemskem še naprej "negotova". V ta namen se je vrh EU junija sicer odločil za "globok razmislek o prihodnosti in dokončnosti naše Unije", je spomnil.
"To je plan D - za dialog, debato in demokracijo. Evropska komisija zdaj pospešeno pripravlja podlage za novo evropsko razpravo, v katero bodo vpeti ne le odgovorni na evropski in nacionalnih ravneh, temveč celotna družba," je poudaril. "Pot je prava - na tak način bodo evropske institucije in civilna družba znova lahko neposredno povezale državljane z evropskim projektom in zgradile evropsko demokracijo prihodnosti," je sklenil Barroso, ki je referendum sicer spremljal v domači Lizboni.
Janša: Pogumna odločitev Luksemburžanov
Predsednik vlade Janez Janša je pozdravil pozitivni izid referenduma o ustavni pogodbi Unije v Luksemburgu. Ob tem je ocenil, da "je bila odločitev državljank in državljanov Luksemburga ter njihove vlade pogumna," hkrati pa tudi dokaz, da kljub dvojnemu "ne" dokument vsebuje večinoma prave odgovore na izzive, s katerimi se v tem trenutku sooča Evropa. "Četudi bi se v prihodnje izkazalo, da možnosti za uveljavitev ustavne pogodbe EU kot celote v sedanjem besedilu ni, bodo številne rešitve iz tega dokumenta v takšni ali drugačni obliki mnogo lažje uveljavljene zaradi večinske podpore članic Unije," je še ocenil Janša.
Rupel: Luksemburški "da" zelo pomemben
Zunanji minister Dimitrij Rupel je ocenil, da "je bil izid dosežen z velikimi napori vseh političnih sil v državi in predstavlja pomemben korak politike nadaljnjega evropskega povezovanja". Luksemburški referendum pa po mnenju ministra Rupla prinaša tudi pomembno sporočilo volivkam in volivcem v drugih članicah EU, ki jih odločitev o usodi ustavne pogodbe EU še čaka.
Vsesplošno zadovoljstvo ob luksemburškem 'da'
Predsednik DZ France Cukjati je prepričan, da je potrditev "pozitivno in spodbudno sporočilo vsem članicam EU, zlasti po dveh neuspelih referendumih v Franciji in na Nizozemskem". Z izidom so zadovoljni tudi poslanci EP iz Slovenije, Romana Jordan-Cizelj, Mihael Brejc, Alojz Peterle in Borut Pahor.
