Lukič: Izkoriščevalskih podjetij v Sloveniji je veliko

Zbrali smo nekaj podjetij, kjer naj bi šlo za veliko izkoriščanje delavcev. V Livadi Kamnik naj bi po podatkih iz leta 2011 delavci delali od 20 do kar 170 nadur. Leta 2016 je bilo v podjetju Marof Trade ugotovljeno, da nekaj delavcev dobi plačilo 400 evrov na kartico, drugi pa na roko. Tudi v Pekarni Blatnik so leta 2013 odkrili nepravilnosti, saj je eden izmed zaposlenih podpisal pogodbo, ki je določala njegovo plačilo, a je ostal brez kar 2.700 evrov. Tudi v podjetju Hmelj Dornava so delavci leta 2019 razlagali o prostorskih pogojih, saj so 28 ljudem zagotavljali samo dve stranišči in majhni bivalni prostor. 

Že hiter pregled čez naš arhiv daje uvid, da izkoriščanje delavcev, tako tujih, kot tudi slovenskih državljanov, v Sloveniji ne pozna meja. A kršitev je še mnogo več, ki jih širša javnost nikoli ne spozna, razlaga Goran Lukič iz Delavske svetovalnice. "Rekel bi, da je kontaktov na dnevni ravni pošteno več kot 100," meni.  

Romunski delavci so v Dornavi leta 2019 za vsako uro pobranega hmelja prejeli pičle tri evre, delali pa so, po besedah sosedov, cele dneve. Še več, na tako majhni kvadraturi nikoli sploh ne bi smeli živeti, direktor pa ni videl v tem nič spornega. "Bivalni pogoji so primerni. Stranišča imamo tudi v sušilnici," je takrat povedal Mitja Šegula.

Tudi po trije delavci so si delili eno posteljo v Loški dolini, nekaterim niso plačevali niti zavarovanja, dnevno so delali tudi 12 ur in več. "Takrat iz tistega primera mi je najbolj ostal v spominu pogovor z delavci iz Bolgarije, ki so sprva z začudenjem poslušali, ko smo rekli, da je delovni čas oziroma kvota ur na teden 40 ur in je bil njihov prvi odziv, zakaj samo 40. Kot se spomnim, je bila dogovorjena urna postavka tri evre, delali pa so po 300 ur," razlaga Lukič.

Leta 2013 so zaposleni v Mariboru dopust v podjetju Vinag lahko vzeli le, ko je deževalo, saj takrat v vinogradu ni dela. Plač več mesecev ni bilo. Kot je razlagala ena od zaposlenih, ji je bilo najtežje otroku razložiti, da mu nečesa, kljub temu da dela vsak dan, ne more kupiti. Brez plačila so istega leta ostali tudi v Blatnikovi pekarni. "Dostikrat se to zgodi v manjših okoljih, ko so ljudje odvisni od tega podjetja in dostikrat si niti ne znajo predstavljati, kaj bo, ko tega podjetja ne bo več," še pove Goran Lukič. V majhna okolja so pogosteje vpeti tudi nadzorni organi, zato večkrat slišijo očitke o tem, da ne zaupajo inšpektorjem, ker so preveč lokalno povezani.  

Inšpektorji se namreč dostikrat najavijo. Hkrati je tu še dodatnih osem dni, da podjetje uredi papirje. In potem čez osem dni so papirji čudežno urejeni in nadzor je opravljen. Zato delavci le nemočno gledajo in si mislijo, zakaj za vraga bom sploh hodil k inšpektorju? Imajo sredstva in pooblastila, a po prstih nihče ne upa udariti, je do inšpektorjev še kritičen Lukič in dodaja, da njihova neodzivnost uničuje ugled celotne pravne države ter hkrati krha zaupanje v ostale nadzorne organe.