Vodja britanske diplomacije Jack Straw je pozdravil odločitev Izraela, da sprejme bližnjevzhodni mirovni načrt. "Mirovni načrt je najboljši temelj za napredek na poti do miru na Bližnjem vzhodu," je dejal Straw in dodal, da je zdaj čas, da vse strani načrt začno uresničevati.
Izraelska vlada je v nedeljo z nekaterimi zadržki sprejela mirovni načrt, ki ga je pripravila t.i. bližnjevzhodna četverica (ZDA, EU, Rusija in ZN). Palestinska stran je načrt brez zadržkov sprejela že 30. aprila.
Prebivalci Izraela povečini podpirajo načrt
Zadnje raziskave javnega mnenja v Izraelu sicer kažejo, da je 56 odstotkov Izraelcev naklonjenih časovnici, ki jo predlaga mirovni načrt, 34 odstotkov jih temu nasprotuje, deset odstotkov pa jih o tem nima mnenja. 51 odstotkov vprašanjih tudi ocenjuje, da bo načrt pripeljal do "končnega dogovora s Palestinci", medtem ko jih 43 odstotkov meni drugače, poroča dnevnik Jediot Aharonot.
Več kot 60 odstotkov Izraelcev je prepričanih, da se je premier Šaron, s tem, ko je načrt podprl, uklonil pritisku ZDA.
Odzivi evropskega tiska
Po navedbah danskega dnevnika Information bi lahko mir med Izraelci in Palestinci dosegli le z rušenjem judovskih naselbin. Tako kot Izrael z obkolitvijo Palestincev na zasedenih območjih in vojaško strategijo trde roke vzpodbuja ekstremizem, tako lahko prekine začarani krog s tem, da poruši judovske naselbine, ki niso v skladu z mednarodnim pravom in številnimi resolucijami OZN. S tem bo izginila tudi potreba po nadzoru gibanja Palestincev na njihovem lastnem ozemlju, nadzor pa bi omejili na mejo med dvema neodvisnima državama. Kajti od tam bo tudi po izpraznitvi naselbin prihajala nevarnost s strani palestinske "izgubljene generacije". Ta nevarnost bo izginila šele, ko bo pri Palestincih zraslo vsaj malo upanja na boljšo prihodnost.
Švicarski Berner Zeitung pa predvideva, da se bodo morali Palestinci na koncu zadovoljiti z malenkostmi. Odločilna za odločitev izraelskega kabineta je bila obljuba ZDA, da bodo izraelske pomisleke o varnosti jemale resno. Šaronova privolitev v boleče koncesije vključno z ukinitvijo judovskih naselbin, pa ni več aktualna. V najboljšem primeru, tako sedaj izgleda, se bo Izrael odpovedal gradnji novih naselbin in prepovedal par "zunanjih postojank". Kakšno obliko bo imela palestinska država, je še odprto. Veliko kaže na to, da bi se med Izraelom in ameriškim vodstvom lahko oblikoval konsenz, v skladu s katerim bodo Palestincem ponudili nekaj manjših območij z namigom: "Bolje to kot nič."
Italijanski Corriere della Sera je izraelsko sprejetje časovnega načrta označil za začetek dolge poti. Cilj je kolikor je le mogoče mirno sobivanje dveh ljudstev in dveh držav, Izraela in Palestine. In obstaja časovna omejitev: 2005. Obstajajo najmanj tri ključna vprašanja: Jeruzalem, "pravica do vrnitve" palestinskih beguncev in usoda okoli sto izraelskih naselbin na zasedenih ozemljih. Danes se začenja najpomembnejša politična igra po začetku novega tisočletja: uresničitev časovnega načrta za mir na Bližnjem vzhodu.
Avstrijski časnik Der Standard pa piše, da je mir na Bližnjem vzhodu tudi z nedeljsko potezo Izraela malo verjeten. Ariel Šaron je tisti izraelski premier, ki svojemu kabinetu pusti uspešno glasovati o mirovnem načrtu, ki predvideva palestinsko državo - toliko je zaenkrat določenega. In to je zadosten razlog za ponovno prepustitev upanju, da bi bila vojna v Iraku lahko katalizator za pozitiven razvoj dogodkov v regiji. Upanje je sicer zadušeno ali celo zastrupljeno z let razočaranja po mirovnem procesu v Oslu in njegovem strašnem koncu, intifadi. Kajti Oslo in sedanji novi začetek imajo skupno eno stvar; oba sta se zgodila ob popolnem pomanjkanju konsenza z obeh strani glede tega, kaj točno naj bi bilo na koncu tega procesa.
