V Srbiji so se v 148. občinah začele volitve svetnikov v občinske in mestne svete, predsednikov občin ter županov štirih največjih srbskih mest, Beograda, Novega Sada, Niša in Kragujevca. V Vojvodini sočasno potekajo še volitve poslancev v pokrajinsko skupščino.
Volišča ze bodo zaprla ob 20. uri, srbski Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) pa je že napovedal, da bo prve neuradne izide volitev sporočil okrog 21. ure oziroma uro po zaprtju volišč. Ne sicer že za celotno Srbijo, zagotovo pa za njeno prestolnico Beograd.
Volitev na Kosovu ne bo
Srbija brez Kosova ima 161 občin, vendar v trinajstih danes ne bodo odprta volišča, ker so od zadnjih lokalnih volitev septembra 2000 predčasno zamenjali občinske oblasti iz različnih razlogov. Na Kosovu lokalnih volitev ne bo, ker je pod upravo misije ZN (UNMIK).
Vladajočim strankam napovedan polom
Tako kot na junijskih predsedniških volitvah bosta tudi v nedeljo v največji tekmici stranki iz opozicijskih vrst, Demokratska stranka (DS), ki jo vodi predsednik Srbije Boris Tadič, in Srbska radikalna stranka (SRS) na čelu z Vojislavom Šešljem. Najbolj zanimiv naj bi bil predvsem boj za županska stolčka v srbski in vojvodinski prestolnici, Beogradu in Novem Sadu, kjer sta prav tako glavni tekmeci iz vrst demokratov in radikalcev.
Ankete, ki sta jih objavila Gallupov inštitut in Faktor Plus kažejo, da bi kandidati ultranacionalistične radikalne stranke in njihovi prozahodni protikandidati za župane lahko osvojili okoli četrtino glasov volilcev, kar bi najverjetneje pomenilo drugi krog volitev, saj je za zmago potrebno pridobiti glasove več kot polovice volilcev.
Analitiki napovedujejo, da bo rezultat teh volitev nekakšna odslikava junijskih predsedniških volitev, ko sta se kot najmočnejši izkazali radikalna in demokratična stranka. Boj za tretje mesto pa bo potekal med srbsko demokratsko stranko premierja Koštunice in nove stranke, Moč za Srbijo, srbskega novopečenega bogataša Bogoljuba Karića.
Radikalna stranka je močna tudi v Vojvodini, kjer so se pripadniki madžarske narodnostne manjšine večkrat pritožili nad nasiljem, ki ga nad njimi izvajajo srbski nacionalisti.
Vojvodina pod drobnogledom opazovalcev
Volitve v Vojvodini bodo še posebej v središču pozornosti opazovalcev Evropske unije in Sveta Evrope zaradi "ponavljajočih se kršitev človekovih pravic", kot je Evropski parlament v Strasbourgu v četrtek ocenil incidente nad pripadniki madžarske manjšine v pokrajini.
Svetniki proporcionalno, župani večinsko
Po veljavnem zakonu iz junija 2002 bodo svetnike volili po proporcionalnem, predsednike občin in župane pa prvič neposredno, po večinskem sistemu. Drugače pa bo v Beogradu, ker so sedanje oblasti v glavnem mestu nedavno s spremembami pravil za volitve predsednikov vseh 17 občin, kolikor jih ima srbska prestolnica, ukinile neposredno glasovanje zanje, tako da bodo izvoljeni posredno - v novih mestnih svetih po njihovem oblikovanju. Zanimive naj bi bile tudi volitve poslancev v enodomno skupščino Vojvodine, ki ima 120 sedežev. Po novem imajo za pokrajinsko skupščino kombinirani sistem, po katerem velja za volitve polovice poslancev večinski sistem z dvema volilnima krogoma, za drugo polovico pa proporcionalni sistem s petodstotnim volilnim pragom. Za volilne liste narodnih manjšin so ta prag znižali na 1,8 odstotka glasov, kolikor jih bodo morale njihove stranke po novem dobiti za vstop v parlament.
