Predsedujoči komisiji loje džirge Ismail Kasim Jar je kakih 1500 delegatov pozdravil na tej, po njegovih besedah, zgodovinski veliki skupščini. "Danes, 11. junija 2002, v Kabulu, prestolnici, v osrčju Afganistana imamo sporočilo - sporočilo nacionalne enotnosti, miru in obnove," je dejal v uvodnem nagovoru in izrazil upanje, da bo loja džirga rešila probleme, ki so pestili državo v zadnjih 23 letih.
Zatem so delegati, ki so se zbrali pod velikim šotorom, recitirali verz iz korana, za njimi pa je zasedanje uradno odprl nekdanji afganistanski kralj Zaher Šah. V otvoritvenem govoru je znova izrazil podporo predsedniku sedanje prehodne vlade Hamidu Karzaju, ki kandidira za predsednika države. Tako kot v ponedeljek je Zaher Šah ponovil, da sam ni kandidat za ta položaj in da ne želi obnoviti monarhije. 87-letni kralj, ki se je aprila vrnil v domovino po 29 letih izgnanstva v Italiji, je delegate pozval k prizadevanjem za dosego nacionalne enotnosti in sprave, Združene narode in svet pa k pomoči Afganistanu.
Karzaj je pred zbranimi povedal, da bodo Zaherju Šahu podelili naziv "očeta naroda" in nekaj pomembnih častnih funkcij, ki so jih člani monarhij deležni v ustavnih monarhijah, dodal pa, da mora to potrditi še loja džirga. Tako naj bi kralj odprl novi parlament in ustavno komisijo, podeljeval odlikovanja, dovolili pa mu bodo tudi vrnitev v palačo, v kateri je živel pred izgnanstvom leta 1973.
Loja džirga bo ob predsedniku države izvolila tudi vlado, odbor za pripravo ustave in najverjetneje tudi parlament za prihodnjih 18 mesecev. Ta vlada bo tudi oblikovala novo ustavo in pripravila parlamentarne volitve. Lakhdar Brahimi, posebni odposlanec ZN za Afganistan, je izrazil zadovoljstvo z začetkom zasedanja, a je zaskrbljen kaj se utegne še zgoditi na zasedanju afganistanskih delegatov.
Zapleti pred začetkom zasedanja
Potem ko so v ponedeljek, uradno zaradi logističnih težav, za 24 ur prestavili začetek zasedanja loje džirge, ki bo imenovala novo vodstvo Afganistana, so mediji kot razlog preložitve navedli nesoglasja glede prihodnje vloge kralja. Številni delegati naj bi bili po navedbah medijev naklonjeni temu, da bi kralj ohranil vlogo, ki jo je imel pred letom 1973, torej da bi bil na čelu države in imel izvršilno funkcijo. Temu pa naj bi ostro nasprotovali tadžiški predstavniki v sedanji prehodni vladi.
Ameriški odposlanec za Afganistan Zalmaj Halilzad je nato v ponedeljek na novinarski konferenci potrdil, da nekdanji kralj ni kandidat za predsednika, kar je zatem ponovil še sam 87-letni Zaher Šah, ki je izrazil podporo predsedniku prehodne vlade Hamidu Karzaju, ki ima tudi podporo mednarodne skupnosti. Edini Karzajev protikandidat Burhanudin Rabani, predsednik postkomunističnega Afganistana leta 1992, je sicer prav danes umaknil svojo kandidaturo in podprl Karzaja, tako da ta zdaj ostaja edini kandidat za položaj predsednika. Med zasedanjem se sicer lahko prijavijo tudi drugi kandidati. Tako se je kot kandidatka za predsednico države prijavila 36-letna Masuda Džalal, ki dela za Svetovni program za prehrano.
Številni delegati so kritizirali, da je ameriški odposlanec še pred nekdanjim kraljem sporočil, da ta ni kandidat za predsednika države. Šahov svak je celo zatrdil, da so ZDA močno pritisnile na nekdanjega kralja, naj ne kandidira. Ameriški State Department je sicer v ponedeljek zatrdil, da ZDA nimajo stališča do politične vloge kralja v Afganistanu. Eden od afganistanskih delegatov je poudaril, da je velika skupščina tista, ki lahko določi kraljevo vlogo. "Če želimo kralja ali ne, je odločitev naša, nato pa lahko kralj pove, ali je naša odločitev zanj sprejemljiva," je dejal.
Vojaške operacije se nadaljujejo
Ameriška vojska medtem na jugu Afganistana s pomočjo helikopterjev išče pripadnike Al Kaide. Operacija naj bi bila osredotočena na območje v pokrajini Helmand, 150 kilometrov zahodno od Kandaharja. Tam naj bi se skrivali tudi talibani. Kandahar je bil glavno oporišče talibanov v času njihovega režima, vendar jih je ameriška vojska s pomočjo afganistanskih zaveznikov od tam konec lanskega leta pregnala.
Vojaške operacije pa se nadaljujejo tudi na vzhodu Afganistana. Tam so z eksplozivom zasuli več jam, s čimer želijo preprečiti, da bi jih lahko talibani ali pripadniki Al Kaide v prihodnje uporabljali. Tamkajšnje zahodne vojaške enote menijo, da se je večina nasprotnikov razkropila, veliko naj bi jih prebegnilo v sosednji Pakistan, vseeno pa tu in tam najdevajo skrivališča in skladišča orožja.
