Ločitev po zgledu Cipra

Vodja ultranacionalistične izraelske stranke in minister za strateške zadeve Avigdor Lieberman je prepričan, da bi lahko etnično razdeljen Ciper služil kot model za reševanje napetosti v državi. "Menim, da je ločitev obeh narodov najboljša rešitev. Ciper je najboljši model. Pred letom 1974 so Grki in Turki živeli skupaj in takrat so bile napetosti in prelivanje krvi in nasilje. Po letu 1974 so vse Turke namestili na eno stran otoka, vse Grke pa na drugo stran, in sedaj je tam stabilnost in varnost," je dejal. “Izmenjava ozemlja in prebivalstva bi lahko pomagala ustvariti bolj homogeno judovsko državo,” je še prepričan Lieberman, ki je že večkrat predlagal, da bi mesta z večinskim arabskim prebivalstvom, ki jih zdaj nadzoruje Izrael, prišla pod palestinsko upravo, čeprav bi to pomenilo tudi preseljevanje prebivalstva.

V intervjuju za izraelski radio je Lieberman dejal, da ne ve, zakaj si Palestinci “zaslužijo državo, očiščeno Judov”, medtem ko se Izrael “spreminja v državo dveh narodov”.

Izraelski premier Ehud Olmert, ki je Liebermanovo stranko – ta se zavzema tudi za priključitev dela zasedenih ozemelj na Zahodnem bregu – prejšnji teden povabil v vladno koalicijo, se je od izjav takoj distanciral. “Premier je poudaril, da se je vedno zavzemal za popolne in enake državljanske pravice za izraelske Arabce in da bi morali biti enakopravni državljani Izraela,” je povedala njegova predstavnica za stike z javnostmi.

Liebermanove izjave so naletele na ostre kritike arabske manjšine v Izraelu, ki predstavlja okoli petino prebivalstva. Kot nedopustno so jo označili tudi poslanci vladajoče izraelske stranke Likud.

Ofenziva v Gazi se nadaljuje

Izraelske sile še naprej obstreljujejo sever območja Gaze, kjer naj bi se zadrževali palestinski skrajneži. Pri tem so ubili najmanj štiri ljudi, med njimi dva domnevna pripadnika skrajnih skupin ter palestinskega policista.

Olmert po petih dneh obstreljevanja še vedno ni povedal, kdaj bo ukazal konec vojaške akcije, s katero naj bi uničili izstrelišče raket, od koder naj bi skrajneži obstreljevali Izrael.

Doma izdelane rakete so na izraelsko mesto Sderot padale tudi danes, vendar žrtev niso zahtevale. Letos je Izrael zadelo okoli 300 palestinskih raket.

Grožnje izraelskemu vojaku

Vojaška operacija, ki se osredotoča predvsem na mesto Beit Hanun, je ena največjih po lanskoletnem umiku Izraela z območja Gaze in je del širše ofenzive, ki jo je Izrael začel kot odgovor na ugrabitev vojaka konec junija. Gilad Šalit je še vedno v rokah ugrabiteljev, ki grozijo, da bo umrl, če Izrael ne prekine napadov.

“Sionistični sovražniki bodo odgovorni za vse, kar lahko doleti njihovega vojaka kot posledica bombardiranja hiš, polj, pisarn ali katerega koli drugega kraja, kjer bi vojak lahko bil,” je dejal Abu Mudžahid, predstavnik ene od treh skupin, ki so prevzele odgovornost za ugrabitev.

EU in papež obsojata napade na civiliste

Finsko predsedstvo Evropske unije je kritiziralo Izrael zaradi porasta civilnih žrtev, poudarilo je tudi, da judovska država, ki ji sicer ne odrekajo pravice do samoobrambe, ne bi smela uporabljati nesorazmerne sile. Palestinsko stran pa je pozvalo k ustavitvi raketnih napadov na izraelska mesta.

Papež Benedikt XVI. je nasilje prav tako obsodil in izrazil sočutje z žrtvami. Hkrati se je zavzel za čimprejšnjo vrnitev izraelske in palestinske strani za pogajalsko mizo.