Ne cerkev in ne država, ženska naj o svoji usodi odloča sama, je sporočilo demonstrantov, ki so v en glas kričali tudi gesla proti Bushu. Množičnost shoda pa daje vedeti, da so Američani glede pravice do splava zaskrbljeni kot se nikoli.
Policija je izdala 750.000 dovolilnic, a noče podati uradnih ocen o udeležbi nedeljskih protestnikov, televizijska mreža CNN pa je poročala o 300.000 protestnikih.
Bolj verjetna je najbrž trditev organizatorjev, da se je na dveh kilometrih dolgem travniku National Mall od Kongresne palače do Washingtonovega spomenika zbralo nekaj več kot milijon ljudi iz 60-ih držav, kar je največji protest v ameriški zgodovini. Velika udeležba je presenetila same organizatorje, predvsem pa voditeljico kongresnih demokratov Nancy Pelosi, ki je kar žarela od zadovoljstva, ko je med govorom pozivala ženske, naj ne dovolijo, da bi o njihovi usodi odločali konservativni politiki.
Med govornicami je bila tudi senatorka Hillary Clinton ter številne osebnosti iz Hollywooda, med njimi igralke Ashley Judd, Whoopi Gooldberg, Cybil Shepherd in Susan Sarandon, ki je požela največji aplavz, saj je v zadnjih letih zelo aktivna na področju pravic žensk, nasprotovanja smrtni kazni in vojni. "v času, ko se v drugih državah domnevno borimo za pravico do samoodločanja, zahtevamo pravico do samoodločanja o svoji prihodnosti," je med drugim povedala Sarandonova.
Govorila sta tudi nekdanja državna sekretarka Madeleine Albright ter ustanovitelj televizije CNN Ted Tuner, oglasil pa se je tudi nekdanji predsedniški kandidat Howard Dean: "Tiste države, v katerih imajo ženske največ pravic, so najbolj uspešne demokracije. Jaz ne želim biti številka dve pri demokraciji, zato mora George Bush nazaj v Texas in to za vedno!" je bil odločen Dean. Bush je, kot navadno med protesti, odpotoval v Camp David, priložnost, da si zagotovi najmanj milijon glasov, pa je zamudil tudi demokratski predsedniški kandidat John Kerry, ki je bil v Iowi.
Med protesti je policija priprla 16 ljudi, ker niso ubogali navodil. Na zborovanju je bilo videti, da ne gre le za umetno prekinitev nosečnosti, ampak za celoten položaj žensk v ameriški družbi.
"Učiteljica sem in v razredu imam učence, ki niso osveščeni o možnostih izbire, ki ne razumejo načrtovanja družine, ki v šoli nimajo ustreznega pouka ¸o spolni vzgoji. In jaz sem tukaj, da to podprem in da podprem pravico žensk do odločanja," je povedala Saba Bireda iz skupine Naral za možnost izbire.
Ob ograji, ki je ločevala pohodnice od policije, se je našlo tudi nekaj sto nasprotnikov splava, ki so mahali s slikami razmrcvarjenih dojenčkov in kričali, da je rojevanje božja stvar in ne domena žensk. "Nehajte ubijati otroke, ljudje, samo nehajte ubijati otroke. Zame je pomembno, da sem tukaj, ker imam rad otroke, prav tako pa tudi življenje, boga, Jezusa," je povedal eden od protestnikov v manjšini. Med njimi je bilo največ moških, pa tudi nekaj žensk, ki so pravico do splava že izkoristile, kasneje pa odkrile boga in jim je žal. To se je zgodilo tudi slavni "Jane Roe", ki je leta 1973 na vrhovnem sodišču (primer Roe proti Wade) dosegla pravico do splava za vse ameriške ženske, kasneje pa si je premislila in postala ena najbolj ognjevitih nasprotnic umetne prekinitve nosečnosti.
Busheva administracija se je lotila ene od osnovnih pravic žensk
Clintonova je med govorom poudarila, da so imele Američanke zadnjih 12 let mir, ker so imele predsednika, ki je podpiral njihove pravice, sedaj pa v Beli hiši vlada skupina, ki bo naredila vse, da jim jih vzame. "Pred dvanajstimi leti smo imeli shod in ta shod je pomagal spodbuditi ljudi po vsej državi in izvolili smo predsednika, ki je za možnost izbire. In to moramo storiti tudi letos!" je povedala soproga nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona.
Prvi Bushev ukrep po nastopu oblasti leta 2001 je bil prepoved financiranja organizacij, ki se v tujini ukvarjajo z načrtovanjem družine, desničarsko bazo je pomiril z odvzetjem ameriških sredstev Prebivalstvenemu skladu OZN, ker naj bi na Kitajskem podpiral prisilne splave, kar se je kasneje izkazalo za popolno izmišljotino. Ameriške zvezne države sprejemajo zakone, ki pravico do splava omejujejo z administrativnimi ovirami klinikam za opravljanje umetnih prekinitev nosečnosti (navadne bolnišnice v ZDA splavov praviloma ne opravljajo) in zahtevami, da mladoletnice dobijo soglasje staršev.
Clintonova je vse zbrane pozvala, naj ne pozabijo, zakaj so se zbrali in novembra odidejo na volišča, kajti drugače le zapravljajo čas. Igralka Susan Sarandon je Beli hiši zagrozila, da naj trepeta, ker bodo ženske tokrat zanesljivo šle volit.
Bush je pred kratkim podpisal dva zvezna zakona, ki pravico dodatno omejujeta. To sta prepoved opravljanja vrste splavitvenega postopka v pozni nosečnosti in priznanje pravnega statusa zarodku v primeru napada na mater. Pravico do splava lahko sicer odpravi le vrhovno sodišče, če bo prevzelo kakšnega od tovrstnih primerov, vendar je trenutno razmerje 5 proti 4 v prid zagovornikov pravice do splava. Vsi udeleženci pohoda so prepričani, da bo Bush na položaj vrhovnega sodnika zanesljivo predlagal nasprotnika splava, zato molijo za zdravje peterice sodnikov, vsaj do novembrskih volitev.
Zadnji množičen pohod za pravico do splava se je zgodil v Washingtonu leta 1992, ko se je na National Mallu zbralo 500.000 žensk in moških. Udeleženk letošnjega pohoda so na vprašanje, zakaj jih je tokrat toliko več, odgovarjale, da zato ker sedaj gre zares, ker pravica še nikoli doslej od leta 1973 dalje ni bila tako ogrožena in je ženske strah, da bodo v 21. stoletju resnično padle nazaj v srednji vek in v roke mazačem pri ilegalnih splavih.
Busheva komunikatorka iz Teksasa Karen Hughes je na televiziji CNN skušala pomiriti strahove pred predsednikom in je trdila, da Bush noče posegati v pravice žensk, ampak samo širiti kulturo življenja, kar naj bi bilo še posebej pomembno sedaj, v času vojne proti terorizmu. Potem, ko je republikanka tudi v vprašanje splava vmešala terorizem, so ji z isto mero vrnile protestnice.
Susan Sarandon pa se je vprašala, kako je mogoče, da se vprašanje pravice do splava sploh ponovno odpira še posebej, ko administracija trdi, da si v Iraku prizadeva za pravice žensk, doma pa jih skuša odpraviti. Ameriški mediji so se tokrat ponovno "izkazali", kar velja predvsem za televizije, ki so popoldne večinoma poročale o pedofilskih škandalih Michaela Jacksona.