FOTO: 'Nihče nima pravice do nasilja'

Potem ko je več sto tisoč zaposlenih v javnem sektorju v Grčiji zaradi strogih varčevalnih ukrepov tamkajšnje vlade v torek sprožilo 48-urno stavko, se je ta danes razširila tudi na zasebni sektor. Največja grška sindikata sta ob tem pozvala tudi k obsežnim demonstracijam v središču Aten.

Prišlo je do prvih nasilnih izgredov. Stavbo grškega parlamenta, pred katero se po dveh ločenih shodih v Atenah zgrinjajo protestniki, varuje obroč policistov. Ti so s solzivcem odganjali protestnike, ki so želeli prebiti obroč in se prebiti do parlamenta, kjer naj bi poslanci v četrtek potrdili nov paket varčevalnih ukrepov, ki jih je pripravila vlada. Po zadnjih podatkih policije sicer na ulicah Aten protestira okoli 30.000 ljudi.

Nasilje je izbruhnilo tudi v drugem največjem grškem mestu Solunu, kjer protestira okoli 20.000 ljudi. Tam je policija prav tako s solzivcem umirjala mlade protestnike, ki so trgovine in banke obmetavali s kamenjem.

V požaru trije mrtvi

Zamaskirani mladi ljudje so metali molotovke, razbijali okna in vzklikali ''Morilci'' in ''Zažgite parlament''. V središču Aten so zažgali tudi eno od bank, po poročanju Reutersa so iz nje evakuirali okoli 20 ljudi, a so v ognju kljub temu umrle tri osebe.

Grški premier George Papandreu se je na smrtonosno nasilje že ostro odzval. "Nihče nima pravice do nasilja, predvsem ne do nasilja, ki vodi do umora," je dejal in obsodil "surovo morilsko dejanje".

Grčija danes obstala

V Grčiji je danes ustavljen zračni promet, moten je javni promet, zaprti so vladni uradi, v bolnišnicah delujejo le urgentni oddelki, na radiu in televiziji pa ne predvajajo poročil, saj stavkajo tudi novinarji.

K stavki, ki jo je več sto tisoč zaposlenih v javnem sektorju sprožilo že v torek, sta pozvala največja grška sindikata – sindikat javnih uslužbencev ADEDY in sindikat zaposlenih v zasebnem sektorju GSEE. Strinjajo se sicer, da je bila vlada sredi hude javnofinančne krize prisiljena povišati davke in znižati izdatke, vključno z zniževanjem plač in pokojnin za javne uslužbence, vendar pa opozarjajo, da bo Grčija zaradi začrtanih ukrepov nesorazmerno prizadeta. "Ti ljudje izgubljajo svoje pravice, izgubljajo svojo prihodnost," je stanje opisal vodja sindikata GSEE Yiannis Panagopoulos. "Država se ne sme predati brez boja," je dodal.

Protesti Grčijo pretresajo že nekaj dni. Protestniki so se v torek povzpeli celo na znamenito atensko Akropolo, kjer so razgrnili velik prapor z napisom "Ljudstva Evrope dvignite se", pred grškim parlamentom pa so se s policijo zapletli v spopade.

Po Grčiji še Španija in Portugalska?

Finski finančni minister Jyrki Katainen je povedal, da še vedno obstaja tveganje, da bi se grške finančne težave razširile tudi na Španijo in Portugalsko. ''Naša gospodarstva so tako povezana, da obstaja visoko tveganje širjenja iz ene države v drugo,'' je dejal v pogovoru za radijsko oddajo MTV3.

Tudi vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je dejal, da obstaja nevarnost razširitve grške dolžniške krize na druge države, vendar je poudaril, da za velike države, kot sta Francija in Nemčija, ne obstaja realno tveganje. ''Vedno obstaja možnost okuženja drugih držav,'' je dejal v pogovoru za francoski časnik Le Parisien. ''Omenja se Portugalsko, vendar slednja že sprejema potrebne ukrepe, ostale države pa so v mnogo bolj stabilnih situacijah. Kljub temu moramo ostati pozorni,'' je dejal šef IMF. Po njegovih besedah je glede na dogovor z Grčijo predvideno, da bodo uresničevanje izvajanja ukrepov preverjali vsake tri mesece. Vendar če predvidenih ukrepov Grčija ne bo izvajala, se bo morda morala mednarodna skupnost umakniti.

'Španija ne potrebuje takšne pomoči'

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je odločno zavrnil ugibanja, da je za Grčijo naslednja v vrsti za finančno pomoč Španija. "Grčija je edinstven primer," je poudaril in zatrdil, da Španija ne potrebuje takšne finančne pomoči, kot jo je dobila Grčija.

Evropska komisija tako po njegovih besedah ne bo predlagala mehanizma posojil držav v območju evra in IMF, ki bodo Grčiji v prihodnjih treh letih pomagale s 110 milijardami evrov posojil. "Sprašujem se, ali je sploh kje meja špekulacij," je bil komisar kritičen do finančnih trgov, ki so v torek sprožili ugibanja, da naj bi tudi Španija zaprosila za pomoč EU, zaradi česar so strmo padle evropske borze. Rehn je ocenil, da so ugibanja že dosegla stopnjo evforije.

Zavrnil je tudi ugibanja, da naj bi šla po grški poti Portugalska. Za slednjo je po njegovih besedah pomembno, da dosledno izvaja napovedane ukrepe.

Da je Grčija "edinstven primer", Španija pa "popolnoma, popolnoma drugačen", je poudaril tudi predsednik EU Herman Van Rompuy. Španija po njegovih besedah "objektivno" nima nič z Grčijo. Ponovil je tudi, da sta območje evra in IMF v podporo Grčiji sprejela "ukrepe brez primere". Ob tem je menil, da je najbrž potrebnega nekaj časa, da bodo vsi dojeli razsežnost tega ukrepa.

Kanadski premier Stephen Harper pa je pozdravil ukrepe EU v podporo Grčiji. EU je po njegovih besedah pravočasno in na primeren način storila vse, kar je bilo potrebno.

Rehn je sicer komentiral tudi besede slovaškega predsednika vlade Roberta Fica, sicer izrečene dober mesec pred tamkajšnjimi parlamentarnimi volitvami, da Slovaška ne bo mogla posoditi denarja Grčiji. Komisar je poudaril, da ne dvomi o tem, da se bo Slovaška držala svojih zavez in območju evra pomagali deliti to breme.

IMF bo odločal v nedeljo

Odbor izvršnih direktorjev IMF bo o potrditvi posojila v vrednosti 30 milijard evrov za pomoč Grčiji odločal v nedeljo za zaprtimi vrati. Posojilo IMF je del širšega paketa finančne pomoči Grčiji, v okviru katerega bodo države iz območja evra za rešitev javnofinančne krize te južnoevropske članice v prihodnjih treh letih prispevale posojila v višini 80 milijard evrov, 30 milijard evrov pa bo dodal IMF.

Grčija je morala v zameno za odločitev o sprožitvi mehanizma 110 milijard evrov posojil, ki so jo v nedeljo v Bruslju sprejeli finančni ministri držav v območju evra, sprejeti ambiciozne ukrepe za fiskalno konsolidacijo in izvedbo strukturnih reform, potrebne za zmanjšanje okoli 300 milijard evrov dolga in 30 milijard evrov primanjkljaja.