Milošević je kot predsednik vladajoče Srbske socialistične stranke (SPS) sprejemal odločitve doma, skupaj s soprogo Mirjano Marković, ali pa se je v skrajnem primeru posvetoval z majhnim številom zaupnih sodelavcev iz stranke, preden jih je uresničil, je dejal Lilić. "Nobena odločitev, ki je imela kaj pomena, ni bila sprejeta brez njegove pritrditve," je zatrdil. Po njegovih besedah so bili Miloševičevi ožji sodelavci premier Mirko Marjanović, predsednik skupščine Srbije Dragan Tomić, Milomir Minič, Milan Milutinović, Nikola Šainović, Gorica Gajović in Uroš Šuvaković.
Lilić: Jugoslovanska vojska pomagala srbskim enotam na Hrvaškem in v Bosni
Lilić je pritrdilno odgovoril na vprašanje tožilstva, ali sta ZRJ in Vojska Jugoslavije (VJ) pomagala vojski Republike srbske in vojski samooklicane Republike srbske krajine. Pri tem je dodal, da je imel Milošević "velik vpliv" in nadzor nad bosanskimi in hrvaškimi Srbi ter je finančno nadziral tako Republiko srbsko kot Republiko srbsko krajino. Po njegovih besedah je leta 1995 VJ pomagala uriti prostovoljce za Republiko srbsko in Republiko srbsko krajino, general Momčilo Perišić pa naj bi Liliću dejal, da je urjenje ukazal Milošević. Lilića je to, kot je dejal, presenetilo, saj naj bi se urjenje dogajalo pred Daytonskim sporazumom in po pokolu v Srebrenici.
Milošević ogorčen nad dogodki v Srebrenici
Lilić se je po lastnih navedbah avgusta leta 1995 pogosto sestajal z Miloševićem, ki je bil, potem ko je bil obveščen o dogodkih v Srebrenici "vidno pretresen in jezen". "Deloval je iskreno. Za vodstvo s Pal je celo dejal, da so to 'nori ljudje', če so to naredili. Globoko sem prepričan, da Milošević ni mogel izdati ukaza za nekaj takega," je poudaril Lilić in ocenil, da je zločin v Srebrenici "delo posameznikov".
Po besedah nekdanjega jugoslovanskega predsednika je bil Milošević tudi jezen, ker je bil prepričan, da bo zločin v nekdanji muslimanski enklavi poslabšal mednarodni položaj Beograda med pogovori, ki so pripeljali do Daytonskega mirovnega sporazuma.
V zvezi z vrhovnim obrambnim svetom (VSO), ki so ga sestavljali predsedniki Srbije, Črne gore in ZRJ, je Lilić dejal, da je šlo za tri enakovredne člane, vendar je le predsednik ZRJ prenašal odločitve na VJ. Poveljnik generalštaba pa je bil po Lilićevih navedbah odgovoren predsedniku.
Lilić govoril tudi o Kosovu
Glede vprašanja Kosova je Lilić dejal, da je bilo leta 1998 vidno "pomanjkanje usklajevanja" med policijo in vojsko. Po Lilićevih ocenah je imel Milošević več zaupanja v notranje ministrstvo, zaradi česar je zavrnil razglasitev izrednega stanja in stanja neposredne vojne nevarnosti, da v spor ne bi vključil vojske.
Lilić je bil povabljen na pričanje že julija lani, vendar takrat ni pričal, ker mu Beograd ni odobril pričanja o vojaških in državnih skrivnostih. Tokrat so ga oblasti odvezale varovanja teh skrivnosti, vendar le za omejeno število tem iz seznama, ki ga je tožilstvo poslalo Beogradu. Njegovo pričanje v sodni dvorani spremljajo tako predstavniki vlade SČG kot odvetnik priče.
Del Pontejeva pisala Mesiču
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je v pismu hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću zavrnila možnost, da bi s hrvaškim generalom Antejem Gotovino opravili pogovor kot z osumljencem.
"Obtoženi Gotovina je dve leti na begu. Haaško sodišče je proti njemu vložilo obtožnico, sodnik je obtožnico potrdil in podpisal nalog za njegovo aretacijo. Z njim se zato ne more opraviti pogovora kot z osumljencem. Sodišče v Haagu je edino mesto, kjer se lahko in kjer se bo preučilo obtožnico, ima pa tudi vse dostopne dokaze. V obstoječih okoliščinah umik obtožnice ni izvedljiv," je v pismu zapisala Del Pontejeva.
Zato je po njenem edina rešitev, da se Gotovina prostovoljno preda ali pusti aretirati in se pojavi pred sodiščem. V pismu glavna haaška tožilka še poudarja: "Ni naša krivda, da organi oblasti niso prej pustili, da se z Gotovino opravi pogovor kot z osumljencem, in to dejstvo ne vpliva na sedanji pravni položaj."
Carla Del Ponte dodaja, da je njen urad pripravljen na pogovor z obtožencem takoj, ko se bo predal. V interesu obtoženca in pravice je, da se ta primer iz javne in politične sfere vrne v domeno sodnega postopka, v katerem obstaja veliko število pravnih možnosti za preučitev vseh vprašanj, pomembnih za obtožnico, obtožbe in dokaze, piše v pismu.
Glavna haaška tožilka je hrvaškega predsednika še obvestila, da so v njenem uradu prejeli dokumente o primeru Gotovina, ki jih je general nedavno izročil hrvaški vladi. "Zagotavljam vam, da bodo ti dokumenti pravočasno prevedeni in preučeni, vendar bi bilo preuranjeno te dokumente ocenjevati izven predpisanega sodnega postopka in v odsotnosti obtoženega," je še zapisala Del Pontejeva.
Pismo Del Pontejeve je odgovor na pismo hrvaškega predsednika z dne 12. junija, v katerem je glavno tožilko prosil, naj preuči možnost spremembe ali umika obtožnice proti Gotovini.
