Sporazum so podpisale vse države EU ter deset držav pristopnic, liechtensteinski princ pa podpis zavrača zaradi nerazrešenega vprašanja vrnitve njihovega premoženja. Prinčevi družini je bilo namreč premoženje odvzeto na ozemlju tedanje Češkoslovaške po drugi svetovni vojni na podlagi Beneševih dekretov, ter s tem povezanega priznanja kneževine. Z Liechtensteinom sta bili solidarni Norveška in Islandija, ki prav tako nista podpisali sporazuma.
Dokument o širitvi Evropskega gospodarskega sporazuma (EGP) s sedanjih 18 na 28 članic 1. maja 2004 sicer vsebuje podlage za rešitev omenjenega vprašanja v treh enostranskih deklaracijah Liechtensteina, Češke in Slovaške, ki pa so po navedbah diplomatov za kneževino premalo zavezujoče, za Češko in Slovaško pa največ, kar lahko storita. Iskanja izhoda iz zapleta naj bi se vpletene strani lotile v prihodnjih dneh, saj cilj EU še vedno ostaja širitev EGP zagotoviti hkrati s širitvijo same povezave.
Potočnik: Zavrnitev podpisa je presenečenje, a ni dramatična
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je dejal, da je na zapletom presenečen, saj so predhodna pogajanja potekala brez večjih zapletov. "Seveda so med državami obstajali določeni dvostranski problemi, vendar sem pričakoval, da bodo v času do predvidenega podpisa sporazuma rešeni," je dejal Potočnik in dodal, da dogodka kljub temu ne ocenjuje kot dramatičnega.
Po mnenju ministra je časa za podpis sporazuma v roku, ki bi prihodnjim članicam omogočil sočasno članstvo v EU in EGP, še dovolj. Potočnik si tudi težko predstavlja, da se ob tako pomembnem vprašanju ne bi pravočasno našel odgovor na izražene zadržke. "Je pa zaplet opozoril, da uspešnost integracijskega procesa vendarle ni samoumevna," je še prepričan Potočnik. Dejal je še, da je Slovenija sporazum že podpisala, tako da nanjo zavrnitev neposredno ne vpliva in lahko le čaka, da se najde dogovor.
Zamude s podpisi že prej
Pogajanja o širitvi EGP, ki ob 15 državah članicah EU danes zajema še tri države Evropskega prostotrgovinskega območja (EFTA); Norveško, Liechtenstein ter Islandijo, so se začela 9. januarja letos, končala pa 10. junija. Po prvotnih načrtih bi se morala zaključiti do konca marca, kar bi omogočilo podpis sporazuma o pogojih širitve skupaj s podpisom pristopne pogodbe med EU in deseterico 16. aprila letos.
Vendar pa je dogovor za dva meseca zablokirala Poljska, ki ni bila zadovoljna s predvidenim načinom razdelitve novih kvot za uvoz rib iz Norveške in Islandije.
Kljub zamudi pri podpisu pa je bil predviden sklep ratifikacijskega postopka sporazuma o širitvi EGP hkrati s postopkom ratifikacije pristopne pogodbe EU, ki opredeljuje pogoje širitve unije na deset novih članic. To naj bi omogočilo hkraten vstop desetih pristopnic v EU in EGP s 1. majem 2004.
