'Naj se bije dolg boj in naj Libijo zajamejo plameni'

Libijski uporniki menijo, da se Moamer Gadafi skriva v mestu Bani Valid, tja pa naj bi odšel tri dni po tem, ko so uporniki prevzeli nadzor nad Tripolijem. Bani Valid se je že v preteklih dneh pojavljal kot morebitna lokacija Gadafijevega skrivališča, čeprav so informacije nakazovale tudi, da je Gadafi odšel v Sirto.

Po podatkih upornikov naj bi Gadafi v Bani Valid odšel z vodjo libijske obveščevalne službe Abdulahom al Senoussijem in svojim sinom Saifom al Islamom. Slednji je sicer včeraj dejal, da so Gadafijevi privrženci pripravljeni na boje in da se ne bodo predali. Tako je poskrbel za zmedo, saj je tik pred njim Gadafijev sin Saadi sporočil, da je njegov oče pripravljen na sodelovanje in da uporniki lahko prevzamejo oblast.

Libijski nacionalni prehodni svet pa je zatrdil, da dokler Gadafija ne najdejo, svoje "osvoboditve države" ne bodo imeli za končano. Pri tem jim ni pomembno, ali Gadafija najdejo živega ali mrtvega.

Predstavnik upornikov Mohamed Zavavi pa je dejal, da so rok za mirno predajo vseh borcev na Gadafijevi strani podaljšali še za en teden in se po novem izteče 10. septembra. Nov rok se po njegovih navedbah nanaša tako na Sirto kot tudi na kraje na jugu in v središču Libije, ki so še vedno v rokah Gadafijevih privržencev. S podaljšanjem roka želijo doseči več napredka pri pogajanjih.

Gadafi se ne predaja in poziva privržence v boj

Gadafi je danes spet zatrdil, da se ne bo predal, temveč se bo še naprej boril proti upornikom, je danes poročala sirska televizija Araj. Slednja je najprej objavila le pisne odlomke Gadafijevega sporočila, zatem pa še zvočni posnetek. Svoje privržence je pozval, naj se še naprej borijo proti upornikom, ki so ga prisilili v skrivanje.

"Četudi ne morete slišati mojega glasu, nadaljujte z uporom," je Gadafi sporočil na 42. obletnico udara, ki ga je pripeljal na oblast. Ne bomo se predali. "Nismo ženske in se bomo še naprej borili," je še zatrdil in dodal, da med zvezo Nato in "njenimi agenti (uporniki) prihaja do razhajanj". "Naj se bije dolg boj in naj Libijo zajamejo plameni. Ravnotežje moči je zdaj na ničli, saj so oborožena vsa plemena," je še povedal.

Gadafijev premier na strani upornikov

Nekdanji libijski premier al Bagadadi Ali al Mahmud pa je dejal, da podpira tiste, ki se borijo proti nekdanjemu libijskemu voditelju. Govoril je za dubajsko televizijo Al Arabiya, pri tem pa še dodal, da je sam še vedno v Libiji, kjer je navezal stike s prehodnim nacionalnim svetom, ki prevzema oblast nad državo.

Sprostili bodo libijska sredstva

Udeleženci današnje mednarodne konference o prihodnosti Libije v Parizu so obljubili, da bodo sprostili milijarde zamrznjenih libijskih sredstev, da bi tako pomagali pri obnovi države po skorajšnjem padcu Gadafijevega režima. Dogovorili so se tudi za odprtje novih veleposlaništev v Tripoliju.

Kot je po koncu konference povedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je konferenco gostil skupaj z britanskim premierom Davidom Cameronom, so vsi voditelji približno 60 držav "obljubili, da bodo sprostili denar včerajšnje Libije, da bi financirali razvoj današnje Libije". Takoj naj bi sprostili petnajst milijard dolarjev.

Gostitelja sta napovedala tudi, da se bo operacija zveze Nato v Libiji nadaljevala, dokler bodo Gadafi in njegovi lojalisti predstavljali nevarnost. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen pa je dejal, da bo Nato "dokončal misijo v Libiji". Sarkozy je še dejal, da bi morali Gadafija prijeti, Libijci pa naj se sami odločijo, kje se mu bo sodilo.

Libijci dobili pošiljko sveže natisnjenega denarja

Medtem je Velika Britanija z letali v Libijo poslala sveže natisnjene bankovce libijskih dinarjev. Skupno so jim poslali 280 milijonov libijskih dinarjev (nekaj manj kot 162 milijonov evrov), gre pa za libijska sredstva, ki so bila zamrznjena. Pošiljka denarja je namenjena libijski osrednji banki, bankovci pa naj bi bili v razmeroma kratkem času na voljo v libijskih bankah in bankomatih.

Sankcijski odbor Združenih narodov je namreč v torek odobril prošnjo Velike Britanije, da odmrzne libijska sredstva, ki so jih zamrznili februarja, ko se je začela vstaja.

"Vrnitev denarja libijskemu narodu je del naše predanosti, da pomagamo nacionalnemu prehodnemu svetu, da obnovi Libijo, in pomagamo ustvariti državo, v kateri bodo legitimne potrebe in želje libijskega naroda lahko izpolnjene," je dejal britanski zunanji minister William Hague. Vse od začetka spopadov se Libijci spopadajo s finančnimi težavami, pogosti pa so prizori dolgih vrst ljudi pred bankami, ki čakajo na priložnost, da dvignejo svoj denar.

Z denarjem, ki ga je natisnila Velika Britanija, bodo svoje plače lahko končno dobili številni javni uslužbenci, kot so medicinske sestre, zdravniki, učitelji in policisti, ki na denar čakajo že več mesecev. Libijska bankovca za en dinar in za 50 dinarjev sicer nosita podobo Gadafija, a ni jasno, ali je pošiljka vsebovala tudi takšne bankovce.

Za dovoljenje, da odmrzneta libijska sredstva, sta sicer zaprosili tudi Nemčija in Francija. Francoski zunanji minister Alain Juppe je danes zjutraj sporočil, da je Francija dobila dovoljenje, da sprosti libijska sredstva v višini 1,5 milijarde evrov.