Ameriški predsednik George Bush je v petek sporočil, da je libijski voditelj Moamer Gadafi o svoji nameri, da se Libija odpove orožju za množično uničevanje, obvestil ameriške in britanske diplomate. Bush je dejal, da so se z Libijo o tem tajno pogajali zadnjih devet mesecev. Bush je pohvalil Gadafija in ob tem dejal, da je s to odločitvijo Libija začela proces ponovitve vključitve v mednarodno skupnost. Bush je ob tem še posebej izpostavil, da se mora Libija vključiti v vojno proti terorizmu.
Malo pred Bushevim sporočilom za javnost je isto vest v Londonu sporočil britanski premier Tony Blair, ki je dejal, da je pobudo za pogovore o odpravi orožja za množično uničevanje dala Libija. Blair je dejal, da je Gadafijeva odločitev zgodovinska in zelo pogumna, zaradi katere bo svet poslej bolj varen.
Britanski zunanji minister Jack Straw je dejal, da gre za pobudo, ki "si nedvomno zasluži popolno odobravanje." Straw je tudi namignil, da bodo ZDA sankcije proti tej severnoafriški državi verjetno že v kratkem preklicale. "Pričakujem, da bodo preklicane, a ne morem reči točno kdaj."
Napoved Tripolija so pozdravili tudi v zvezi Nato, Italiji, Franciji, Nemčiji, Rusiji in v Egiptu.
Tiskovni predstavnik Nata, Jamie Shea, je dejal, da zavezništvo pozdravlja odločitev Libije in jo sprejema z velikim olajšanjem.
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je pozdravil odločitev Libije in dejal, da se mora ta država brez odlašanj zavezati, da bo svojo odločitev tudi realizirala.
Egiptovski zunanji minister Ahmed Maher je ob tem Izrael pozval, naj sledi zgledu Libije in se tudi sam odpove jedrskemu orožju. "Upam, da bodo ostale države v regiji sledile temu zgledu ter odpravile in končale vsakršen program izdelave jedrskega orožja," je izjavil v Kairu. Na vprašanje, ali bi morala mednarodna skupnost usmeriti pozornost na izraelske jedrske zmogljivosti, pa je odgovoril, da bi morali biti ukrepi Libije zgled, ki bi mu sledile tudi ostale države. Izrael je trenutno edina bližnjevzhodna država, ki verjetno razpolaga z jedrskim orožjem. Izrael tega sicer doslej ni ne potrdil ne zanikal, dejstvo pa je, da ni podpisnik nobene mednarodne pogodbe, katere cilj je nadzor nad širjenjem jedrskega, biološkega in kemičnega orožja. Eden izmed izraelskih uradnikov je Gadafijevo odločitev komentiral z besedami, da gre definitivno za pozitivno dejanje, zaradi česar bo Bližnji vzhod morebiti postal varnejši. "Vendar pa moramo natančneje pogledati, o čem se sploh pogovarjamo. Zaenkrat je to še prezgodaj," je povedal.
Zadovoljen pa je tudi visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo politiko in varnost Javier Solana. Na Gadafijevo objavo odzval z besedami: "To je očiten znak, da lahko diplomacija premaga nadaljnje širjenje orožja za množično uničevanje. Zaupanje in odkritost sta najboljša pot do ponovne vključitve v mednarodno skupnost," je poudaril Solana ter dodal, da bi lahko Libija zdaj zavzela svoje mesto v okviru sodelovanja med EU in sredozemskimi državami.
"Odločitev Tripolija razumemo kot odgovoren korak, ki bo pomagal utrditi mednarodni režim neširjenja orožja za množično uničevanje in pospešil prizadevanja za povečanje varnosti na Bližnjem vzhodu in v Afriki," je v izjavi zapisal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Izrazil je tudi upanje, da bo poteza Libije pomembno prispevala k oblikovanju območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu.
Tudi nemški zunanji minister Joschka Fisher se je na odločitev Tripolija odzval z odobravanjem. "ZDA in Velika Britanija so s svojo pobudo odločilno prispevale k temu zglednemu koraku Libije," je v Berlinu izjavil minister. "Odpoved orožju za množično uničevanje je tudi izrednega pomena v okviru boja proti terorizmu," je še menil.
Libija se trudi izboljšati odnose z Zahodom
Privolitev v prihod mednarodnih inšpektorjev in odpoved orožju za množično uničevanje velja za nadaljevanje prizadevanj Libije za izboljšanje odnosov z Zahodom, potem ko je Gadafi privolil v plačilo skoraj 2,7 milijarde dolarjev odškodnine družinam 270 žrtev terorističnega napada na PanAmovo letalo nad škotskim Lockerbijem leta 1988.
Američani so tudi za napad na nočni klub v Nemčiji leta 1986, v katerem sta umrla dva ameriška vojaka, obtožili Libijo, in predsednik Ronald Reagan je ukazal bombne napade, ki pa so za las zgrešili Gadafija, ki naj bi se leta 1988 maščeval z bombnim napadom nad Lockerbijem.
Postopoma na bolje
Odnosi med Libijo in ZDA so se začeli tajati letos, ko je Libija sprejela plačilo odškodnine žrtvam, po Bushevih besedah pa ima zdaj ta severnoafriška država možnost vrnitve v mednarodno skupnost.
Če se bo Gadafi držal obljube, se bo po Bushevih besedah začelo izboljševati življenje za Libijce, pa tudi ZDA in Libija lahko sčasoma izboljšata odnose. Gadafi naj bi obljubil, da se bo odpovedal vsem programom orožja za množično uničevanje in dovolil brezpogojen nadzor mednarodnih inšpektorjev. Libija naj bi tudi sprejela omejitev dosega balističnih raket na 300 kilometrov.
