"Smiselno bi bilo, da bi mirovne sile prišle v Liberijo še pred mojim odhodom," je Taylor dejal v liberijski prestolnici Monrovia. "Ne borim se za obstanek na oblasti, temveč za takšen prenos oblasti, ki ne bi povzročil jeze ali frustracij," je dodal. Ob tem je pozdravil možnost, da bi v omenjenih mirovnih silah sodelovali tudi ameriški vojaki.
ZDA postavile Taylorju ultimat
ZDA so liberijskemu predsedniku po navedbah ameriških medijev sicer v četrtek postavile ultimat, naj v 48 urah zapusti državo. Odhod Taylorja je prvi korak k stabilnosti v Liberiji, pa je v pogovoru z afriškimi novinarji v Washingtonu dejal ameriški predsednik George Bush.
ZDA bodo v Liberijo poslale opazovalno misijo, ki bo ocenila varnostne razmere v državi, vendar pa se še niso odločile, da bi tja napotile tudi svoje vojake, ki bi sodelovali v mednarodnih mirovnih silah, je so sporočili iz Bele hiše. Opazovalci naj bi skupaj s podobnimi skupinami iz sosednjih držav in Združenih narodov ugotovili, kaj je potrebno storiti, da bi v Liberiji znova dosegli stabilnost. Novice o pripravljenosti liberijskega predsednika Charlesa Taylorja, da odstopi, pa je Bela hiša ocenila kot vzpodbudne.
Zahodnoafriške države oblikovale intervencijske sile
Zahodnoafriške države so se dogovorile za oblikovanje intervencijskih sil za Liberijo, ki naj bi štele 3000 vojakov. Obenem so znova zaprosile ZDA, naj vodijo omenjene enote v državi, kjer divja državljanska vojna.
Članice Gospodarske skupnosti zahodne Afrike (ECOWAS), bodo v sile za stabilizacijo Liberije prispevale enote vseh rangov, vendar pa jim primanjkuje kake 104 milijone ameriških dolarjev sredstev za omenjene sile, je dejal Seth Obeng, poveljnik vojske v Gani, ki trenutno predseduje organizaciji.