Leta 2012 so imeli tisti, ki jih zanimajo nebesni pojavi, vsekakor kaj videti. In tudi leto 2013 naj po napovedih Nase in astronomov ne bi razočaralo. Številni napovedani dogodki sicer pri nas ne bodo vidni, a nekatere si bo vendarle mogoče ogledati, če bo le takrat nebo dovolj jasno.
Ljubitelji nebesnih pojavov letos še posebej težko čakajo kometa Panstarrs in Ison ter ugibajo, kako svetla bosta in kako dolga bosta njuna repa. Na odgovor bo treba počakati še nekaj mesecev, a v nebo se bo na različnih koncih Zemlje vredno zazreti že mnogo prej.
V Severni Ameriki bo mogoče že 21. januarja opazovati konjunkcijo Jupitra in Lune. Gre za pojav, ko imata, gledano z Zemlje, dve nebesni telesi približno enako lego. 78 odstotno osvetljena Luna bo tako od največjega planeta v našem osončju videti oddaljena le eno kotno stopinjo. To bo najbližja konjunkcija Jupitra in Lune do leta 2026.
Od 2. do 23. februarja astronomi obljubljajo najlepši pogled na najbolj notranji planet našega osončja – Merkur. Na najdaljši elongaciji, ki pomeni kotno razdajo med središčema Merkurja in Sonca, bo 16. februarja, ko bo tudi zelo svetel, saj bo magnituda njegovega sija od -1.2 do -0.6, nato pa bo hitro "zbledel" na +1.2.
Od 10. do 24. marca bo nastopil prvi velik trenutek za ljubitelje kometov. Na ogled naj bi bil komet Panstarrs, ki so ga s pomočjo teleskopa Pan-Starrs 1 na Havajih odkrili junija 2011. V tem času se bo najbolj približal Soncu, od katerega naj bi bil oddaljen 45 milijonov kilometrov, in Zemlji, od katere naj bi bil oddaljen 164 milijonov kilometrov.
25. aprila se nam obeta delni Lunin mrk. Viden bo tudi pri nas, vendar bo Luna le neznatno zašla v Zemljino senco. Na konkretnejši Lunin mrk bomo morali počakati do 28. septembra 2015, ko bomo lahko ob 4.47 po srednjeevropskem času opazovali popoln Lunin mrk.
10. maja pa naj bi bilo mogoče opazovati "krog ognja". Letni Sončev mrk, pri katerem pa je Luna za 4,5 odstotka premajhna, da bi povsem prekrila Sonce. Mrk naj bi trajal 6 minut in 4 sekunde, viden pa bo na spodnji strani sveta – v delih Avstralije, na vzhodni Papui Novi Gvineji in nekaterih otokih južnega Tihega oceana.
Za svojevrsten šov, poimenovan ples planetov, naj bi med 24. in 30. majem poskrbeli Venera, Jupiter in Merkur, ki bodo navidezno krožili eden okoli drugega in od večera do večera spreminjali položaj. Venera in Jupiter bosta navidezno oddaljena le eno kotno stopinjo, Venera pa bo sijala šestkrat močneje kot Jupiter.
23. julij pa naj bi poskrbel za največjo polno luno leta 2013
Takrat bo Luna v letošnjem letu najbližje Zemlji, a še vedno na razdalji 356.824 kilometrov. Super Luna naj bi s seboj prinesla višjo plimo in nižjo oseko morij.
12. avgusta pa bo na sporedu meteorski dež, ki ga mnogi štejejo med najlepše nebesne pojave. Pojav vsakič na prosto zvabi veliko ljudi, ki si pod milim nebom postavijo šotore in se zazrejo v nebo, da lahko na uro opazujejo tudi do 90 meteorjev.
18. oktobra boste v Aziji, Evropi in Afriki lahko opazovali delni lunin mrk. Ob vrhuncu mrka bo Zemljina senca prekrila 78 odstotkov Lune.
3. novembra pa se nam obeta hibridni Sončev mrk, pri katerem gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati. Z dela Zemlje namreč lahko opazujemo popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk.
Osrednja linija mrka se bo začela v Atlantskem oceanu, okoli 875 kilometrov jugovzhodno od Bermudov, nato se bo pomaknila preko Zelenortskih otokov. 100 sekund popolnega mrka naj bi tako opazovali vzdolž 402 kilometrov obale Liberije, senca se bo nato pomaknila po vsej centralni Afriki, Gabonu, Kongu, Ugandi, Keniji in meji med Somalijo in Etiopijo
Od sredine novembra do decembra si bo mogoče ogledati komet ISON. Tega sta 21. septembra 2012 odkrila amaterska astronoma Vitali Nevski iz Belorusije in Artinom Novichonok iz Rusije.
Orbitalni izračuni kažejo, da se bo komet Soncu najbolj približal na razdalji 1.2 milijona kilometrov. Sčasoma naj bi bil viden tudi podnevi, Zemlji pa se bo najbolj približal na razdalji 64 milijonov kilometrov.
Venera, najsvetlejša od vseh planetov, za ves december leta 2013 pripravlja pravo predstavo, saj bo še posebej svetla, višek pa naj bi njen sijaj dosegel 5. decembra. Tako svetel ta planet ne bo več vse do leta 2021.
Če ne bo oblakov, pa naj bi bili med 13. in 14. decembrom spet deležni čudežnih prizorov vsakoletnega meteornega dežja Geminidov. Žal bo letos v tem času to le malo pred polno Luno, ki bi s svojo svetlobo lahko skrila nekaj temnejših meteorjev, a še vedno naj bi jih bilo mogoče videti tudi do 120 na minuto.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.