Leto skozi oči (domnevnih) morilcev

Vsako odvzeto življenje je izguba celotne galaksije izgubljenih odnosov, srečanj, izgubljenih spominov, ki nikoli ne bodo nastali, in to samo zato, ker je nekdo odločil, da si ta oseba ne zasluži več živeti. Morda zato, ker ga je zapustila ali ker ga je nameravala zapustiti, ali pa zato, ker je nekdo tako naročil, ker je morda tisti denar, ki so ga krvniki iskali, za nekoga vreden več od živih bitij, ki so zaradi tega nastradala.

Marsikdo bo rekel, da praznični čas pa res ni primeren za takšne članke in prispevke. A ob tem poudarjam – ravno ta čas je najbolj primeren za takšne prispevke, kajti nasilje se ravno v času praznikov stopnjuje.

Z letom, ki odhaja, se ne gre hvaliti. Veliko femicidov, kakor zdaj radi poimenujemo zločine, kjer so žrtve ženske, je bilo. Mlade ženske, ki so hotele nadaljevati pot brez nasilnega partnerja, a jim na žalost ni uspelo pravočasno ubežati.

Razplete nekaj teh zločinov smo v letu, ki se poslavlja, spremljali tudi na naših sodiščih. Zelo boleče je bilo poslušati izpovedbe bivšega policista Žarka Gorenjca, ki je krivdo za to, da je zadavil svojo ženo, na zatožni klopi, kamor je prvič sedel marca, prevalil na umorjeno. To je presunilo celo vsega hudega vajenega dolgoletnega odvetnika, ki je nekoč delal tudi kot sodnik, Janeza Koščaka. Po obravnavi je povedal: "To, da za svoje dejanje išče razloge v žrtvi, ki jo je ubil, zvezal, pustil tam ... je meni osebno zavržno do konca, da vali krivdo na pokojno." Tožilstvo mu bo poskušalo dokazati, da je šlo za umor iz nizkotnih vzgibov, saj ga je 36-letna žena Jasna nameravala zapustiti. Tako pa je, ne po svoji želji, brez mame zapustila majhnega otroka. In na žalost še zdaleč ni edina.

Svojima dvema mladoletnima sinovoma se je na sodišču letos opravičil njun oče Robert Pevec, ki je priznal umor 33-letne žene Sabine. Umoril jo je v začetku maja, ker ga je nameravala zapustiti. Kot je povedal danes, ni opravičila za to, kar je storil. Da bi rad čas pomaknil nazaj, pa ga ne more. Lahko zgolj prevzame odgovornost za to in izreče iskreno sožalje in obžalovanje svojima otrokoma, sinovoma, in obema družinama, je ob zaključku procesa povedala odvetnica Irma Pavlinič Krebs.

Primer odrezana roka

Eno bolj pričakovanih sojenj v iztekajočem se letu pa je nedvomno sojenje danes 33-letnemu Sebastienu Abramovu, ki ga vsi že dobro poznamo iz primera odrezana roka, kjer je naposled le priznal krivdo, da sta z zaročenko Julijo Adlešič v zameno za dober milijon evrov odškodnine sklenila, da si sama odreže roko na žagi za drva pri očetu Abramova. Denarja nikoli nista videla, posledice nespametnega dejanja pa bo mlada Julija Adlešič nosila vse življenje. 

Po zaključenem sojenju v primeru odrezana roka Abramova niso spustili na prostost iz pripora v Ljubljani, temveč so ga premestili v celjski pripor, in sicer zaradi domnevnega umora njegovega nekdanjega dekleta leta 2015. Sara Veber je umrla, ko naj bi on skušal ugotoviti, kaj je narobe s polavtomatsko puško, ki je bila pri puškarju na popravilu, tako vsaj pravi Aabramov, ki bo skušal dokazati, da je šlo za nesrečo. 24-letna Sara Veber je umrla, ko jo je iz neposredne bližine ustrelil v prsni koš. Sojenje je pritegnilo veliko pozornost javnosti, saj se je na zatožno klop celjskega sodišča znova sprehodila tudi Julija Adlešič, ki pa svojemu zaročencu verjame, da je nedolžen. Ali mu bo verjel tudi sodni senat, pa bo verjetno znano v novem letu.

 Trojni umor v Gerečji vasi in štirikratni umor v Tekačevem 

Eden okrutnejših zločinov, ki se je kadar koli zgodil na naših tleh, je trojni umor v Gerečji vasi pri Ptuju, ki ga je na božični dan pred dvema letoma zakrivil Silvo Drevenšek. Slednji je že bil obsojen – kot prvi Slovenec na dosmrtni zapor – a je višje sodišče sodbo razveljavilo zaradi precej nenavadnega vzroka, vsaj za nas laike. V primeru je namreč odločalo šest članov senata namesto običajnih pet, ker je bil v odločitev vključen tudi rezervni porotnik. Razveljavitev in ponovno sojenje pa je gotovo dobro izkoristil obtoženi. Medtem ko se na prvem sojenju ni zagovarjal in je dejanje priznal šele tik pred izrekom sodbe, je v ponovljenem sojenju presenetil z dolgim zagovorom, v katerem se je izgovarjal tudi na težave z alkoholom. Tokrat se je veliki senat ptujskega okrožnega sodišča odločil, da je zanj 30 let zapora za umor žene, tašče in tasta, slednjih dveh pred očimi 4-letnega sina, primerna kazenska sankcija.

Novembra pa smo dočakali nadaljevanje že tretjega sojenja zoper Kristijana Kamenika zaradi štirikratnega umora v Tekačevem marca 1997. Kamenik je bil več let našemu sodišču nedosegljiv zaradi prestajanja zapora najprej na Hrvaškem, nato v Srbiji, nazadnje pa še v Italiji zaradi tihotapljenja mamil. Na sodišče v Celju je prikorakal v spremstvu svoje nove odvetnice s prostosti, saj je danes svoboden človek. Ali bo tako tudi v prihodnje, pa bo pokazal ponovni proces v primeru, kjer po 25 letih od zločina pravici še ni bilo zadoščeno.